Azijske delnice padajo zaradi strahu pred recesijo, nafta na štiriletnem dnu
Delnice v Aziji so v sredo nadaljevale zdrs, ki se je začel na Wall Streetu, saj so strahovi pred svetovno recesijo zajeli finančne trge. Vzrok za padec je bila napoved, da bo predsednik Donald Trump vztrajal pri uvedbi 104-odstotnih carin na kitajsko blago, kar je cene nafte potisnilo na najnižje vrednosti v zadnjih štirih letih.
Ameriški dolar je izgubil vrednost v primerjavi z varnimi valutami, medtem ko je offshore juan čez noč dosegel rekordno nizko raven 7,4287 za dolar. Terminske pogodbe Fedovih skladov so v zgodnjem azijskem trgovanju poskočile, kar nakazuje približno 115 bazičnih točk znižanja obrestnih mer letos, v primerjavi z 92 bazičnimi točkami v zgodnjih torkovih urah.
Carine sprožijo nestanovitnost na trgih
Ponoči je Washington potrdil, da bodo 104-odstotne dajatve na uvoz iz Kitajske stopile v veljavo po polnoči v sredo. Spremenljivi naslovi o carinah in dolgotrajna trgovinska vojna med dvema največjima svetovnima gospodarstvoma sta povzročila močno nestanovitnost na finančnih trgih. Indeks S&P 500 je doživel enega največjih preobratov v zadnjih 50 letih, saj je referenčni indeks izgubil 4,2 odstotka vrednosti od pozitivnega začetka do negativnega konca dneva. Skupno je indeks v štirih dneh izgubil 5,8 bilijona dolarjev borzne vrednosti, kar predstavlja največjo štiridnevno izgubo od njegovega nastanka v petdesetih letih prejšnjega stoletja.
Zgodaj v Aziji so terminske pogodbe na S&P 500 padle za 1,5 odstotka, medtem ko so terminske pogodbe na Nasdaq izgubile 1,7 odstotka. Padec se je razširil tudi v Evropo, kjer so terminske pogodbe EUROSTOXX 50 zdrsnile za 4,5 odstotka, terminske pogodbe FTSE pa za 2,5 odstotka. Na azijskih trgih je kitajski indeks modrih žetonov (.CSI300) padel za 1,2 odstotka, hongkonški Hang Seng pa za 3,1 odstotka. MSCI-jev najširši indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske (.MIAPJ0000PUS) je prav tako izgubil 1,7 odstotka.
Trump obtožuje Kitajsko manipulacije z valuto
Pozno v torek je predsednik Trump izjavil, da Kitajska manipulira z valuto, da bi se zaščitila pred carinami, a je dodal, da verjame, da bo Kitajska na koncu sklenila dogovor. “ZDA in Kitajska sta obtičali v dragi igri brez primere in zdi se, da se nobena stran noče umakniti,” je komentiral Ting Lu, glavni kitajski ekonomist pri Nomuri. Dodal je, da je zaradi izredno tekočih razmer nemogoče natančno oceniti vpliv trenutne trgovinske vojne na kitajsko gospodarstvo. Kitajski juan na kopnem je že zdrsnil na najnižje vrednosti leta 2023, veliko pozornosti pa je bilo v sredo usmerjene na srednjo točko Ljudske banke Kitajske, ki je bila določena pri 7,2066 za dolar – najšibkejša raven od septembra 2023.
Analitiki pri JPMorgan so opozorili, da hitro stopnjevanje napetosti z ameriškimi carinami za Kitajsko svetovno gospodarstvo potiska v recesijo. “Glede na račun za uvoz iz Kitajske samo kitajska tarifa pomeni 400 milijard dolarjev povečanja davkov za ameriška gospodinjstva in podjetja,” so zapisali v sporočilu strankam. Dodali so, da bo valuta verjetno ključni ventil za kitajske oblikovalce politike.Padci na drugih azijskih borzah in trgih
V rdečem tudi druge borze v Aziji
Tudi druge borze v Aziji so bile globoko v rdečem. Japonski Nikkei je padel za 3,5 odstotka, potem ko se je v sredo zvišal za 6 odstotkov zaradi upanja na morebiten trgovinski dogovor z ZDA. Tajvanske delnice (.TWII) so izgubile 1,7 odstotka, kljub temu da je vlada aktivirala stabilizacijski sklad v vrednosti 15 milijard dolarjev.
Na trgu zakladnih vrednostnih papirjev so se donosi dolgoročnih obveznic delno povečali, saj so vlagatelji prodajali varna sredstva, da bi pokrili izgube drugje. Kratkoročne obveznice so se okrepile zaradi pričakovanj o večjem omiljenju politik Federal Reserve. Referenčna 10-letna donosnost se je zvišala za 5 bazičnih točk na 4,335 odstotka, kar je v treh dneh skupno prineslo 34 bazičnih točk rasti. Dvoletni donosi so medtem padli za 6 bazičnih točk na 3,665 odstotka.
Valute in surovine
Na valutnih trgih so varne valute, kot sta jen in švicarski frank, pridobile na vrednosti. Dolar je zdrsnil za 0,6 odstotka na 145,36 jena in za 0,5 odstotka na 0,8430 švicarskega franka. Novozelandski dolar je zrasel za 0,3 odstotka na 0,5550 ameriškega dolarja, potem ko je centralna banka Nove Zelandije znižala obrestne mere za 25 bazičnih točk na 3,5 odstotka, a opozorila na negativna tveganja zaradi globalnih trgovinskih ovir.
Cene nafte so v sredo padle za več kot 4 odstotke zaradi skrbi glede povpraševanja s Kitajske. Terminske pogodbe za nafto Brent so izgubile 3,9 odstotka in dosegle 60,36 dolarja za sod, medtem ko so terminske pogodbe za ameriško nafto padle za 4,4 odstotka na 56,96 dolarja za sod. Zlato je medtem izgubilo 0,2 odstotka in doseglo 2,03976 dolarja za unčo, kar je blizu mesečnim najnižjim vrednostim.