Azijske borze so se okrepile, oči uprte v Peking
Azijske borze so se v sredo okrepile, saj vlagatelji napeto čakajo na ukrepe, ki jih Peking uvaja za podporo upadajočim delniškim trgom, prinesli pričakovane rezultate. Kitajski regulatorji so nedavno napovedali nadaljnje omejitve prodaje na kratko, medtem ko so državni vlagatelji razkrili načrte za povečanje nakupov delnic, poroča Bloomberg News. Čeprav ni uradne potrditve, naj bi se predsednik Xi Jinping pogovarjal s finančnimi regulatorji o stanju na borzi.
Kljub temu pa ostaja negotovost glede učinkovitosti teh ukrepov. Indeks modrih žetonov (.CSI300) se je v zgodnjem trgovanju dvignil za 0,4 odstotka. Delnice na Šanghajski borzi (.SSEC) so pridobile 0,9 odstotka. Galvin Chia, strateg za nastajajoče trge pri NatWest, opozarja na visoko raven previdnosti med vlagatelji, saj trgi ostajajo nestabilni in je nejasno, kakšen bo dolgoročni pristop kitajske vlade do trgov.
V Južni Koreji je MSCI indeks pridobil 0,4 odstotka in dosegel najvišjo vrednost v petih tednih. Japonski Nikkei je padel za 0,1 odstotka zaradi padca delnic v tehnološkem sektorju, čeprav je Toyota Motor pridobil zaradi močnih zaslužkov. Na evropskih trgih so terminske pogodbe EUROSTOXX 50 in terminske pogodbe FTSE pridobile 0,1 odstotka. Terminske pogodbe S&P 500 in Nasdaq pa so skoraj nespremenjene.
Valute, nafta…
Medtem ko so nekatera podjetja, kot so Uber, Walt Disney in PayPal, poročala o dobičku, je bančni sektor pod pritiskom. Moody’s je namreč znižal bonitetno oceno New York Community Bancorp, kar je povzročilo padec delnice za 22 odstotkov. Na področju obrestnih mer v ZDA ostaja nejasnost. Izjave predsednikov Federal Reserve, Loretta Mesterja in Neela Kashkarja, so sicer nakazovale potrebo po nadaljnjem delu, preden bo mogoče izvajati novo monetarno politiko.
Zakladnice so zabeležile rast, potem ko je povpraševanje po triletnih obveznicah ostalo močno. Posledica omenjenega je povzročilo 10-letnih donosov na 4,086 odstotka. Na valutnih trgih je ameriški dolar oslabel. Evro je ostal nespremenjen pri 1,0757 dolarja. Cene nafte so se rahlo dvignile, in sicer zaradi ocene Ministrstva za energijo ZDA, da bo proizvodnja v ZDA letos manjša od pričakovanj. Brent se je podražil za 18 centov na 78,77 dolarja za sod. Ameriška nafta je dražja za 21 centov na 73,52 dolarja za sod.