Znižanje obrestnih mer FED-a dvignil dolar in azijske delnice
Ameriška centralna banka Federal Reserve (FED) je obrestne mere mera znižala za 50 bazičnih točk, kar je povzročilo opazen odziv na svetovnih finančnih trgih. Ta ukrep, ki je del FED-ovega ciljanega zmanjševanja, naj bi spodbudil gospodarstvo ZDA in hkrati vplival na globalne trge. Po objavi je ameriški indeks S&P 500 dosegel rekordno vrednost, čeprav je kasneje nekoliko padel. Kljub temu so terminske pogodbe zrasle za 0,67 odstotka. Terminske pogodbe za Nasdaq pa so poskočile za 1 odstotek. Na azijskih trgih je japonski Nikkei narasel za 2,5 odstotka, trgi v Avstraliji in Indoneziji pa so dosegli rekordne vrednosti.
Dolar se krepi, donosi obveznic naraščajo
Po znižanju obrestnih mer je dolar v primerjavi z britanskim funtom najprej dosegel najnižjo vrednost v zadnjih dveh letih in pol, vendar se je nato okrepil. V četrtek je dolar narasel za skoraj 1 odstotek na 143,55 jena in se znatno oddaljil od najnižje vrednosti evra, ki je znašala 1,1097 ameriškega dolarja. Prav tako so se zvišali donosi desetletnih zakladnic, ki so pridobili skoraj osem bazičnih točk in dosegli 3,719 odstotka. Ob tem je zlato doseglo rekordno ceno 2600 dolarjev za unčo, preden se je stabiliziralo pri 2559 dolarjih.
Povečanje donosov obveznic kaže na večje zaupanje v dolgoročno rast gospodarstva, kar posledično pritegne več vlagateljev k obveznicam, kljub pričakovanemu zmanjšanju donosov zaradi znižanja obrestnih mer.
Reakcije trgov in prihodnje poteze centralnih bank
Pričakuje se, da bo znižanje obrestne mere FED-a spodbudilo porabo in posledično pomagalo ameriškemu gospodarstvu. Poleg tega bo ta poteza verjetno vplivala na druge centralne banke po svetu, ki bodo morda sledile FED-u in znižale lastne obrestne mere. To je že storila indonezijska centralna banka, ki je nekaj ur pred objavo FED-a znižala obrestno mero za 25 bazičnih točk.
Strateg pri BNZ, Jason Wong, je v izjavi poudaril, da FED-ova odločitev ni panično znižanje, temveč premišljeno zmanjševanje obrestnih mer, kar kaže na stabilnost gospodarstva. Predsednik FED-a Jerome Powell je ob tem izjavil, da se znižanje obrestne mere ne bi smelo razumeti kot nov tempo ukrepov, temveč kot del postopne prilagoditve na bolj nevtralno raven.
V regiji so nižje obrestne mere ZDA omogočile več prostora za manevriranje trgom v razvoju, kot sta Kitajska in Južna Koreja. Azijsko-pacifiške delnice so se okrepile, pri čemer je MSCI-jev indeks zunaj Japonske pridobil 0,3 odstotka. Kitajski in hongkonški trgi so zabeležili rast, saj vlagatelji pričakujejo, da bo Peking verjetno uvedel nove spodbude.
Nasprotno pa so južnokorejski trgi utrpeli izgube zaradi padca vrednosti delnic proizvajalcev čipov. Delnice SK Hynix so upadle za 8,7 odstotka, Samsung pa za 3,1 odstotka, po znižanju ciljne cene s strani Morgan Stanleyja.
Naftni trg in prihodnje obrestne mere v Evropi in Aziji
Cene nafte so v zadnjih urah padle, pri čemer so referenčne terminske pogodbe za surovo nafto Brent nazadnje izgubile 0,3 odstotka in dosegle ceno 73,42 dolarja za sod. Pričakovano znižanje obrestnih mer v ZDA bi lahko vplivalo tudi na cene nafte, saj bi povečana poraba in gospodarska rast povečali povpraševanje po energiji.
V Evropi se pričakuje, da bo angleška centralna banka obdržala obrestne mere pri 5 odstotkih, saj so podatki o inflaciji v avgustu pokazali rast inflacije v storitvah. Japonska centralna banka bo o svoji politiki odločala v petek, pri čemer se pričakuje, da bo vztrajala pri trenutni politiki, a načrtovala prihodnje dvige, morda že oktobra.
[Vir: Reuters]; Portal24; Foto: Pixabay