Življenje se draži: Letna rast 6,1, mesečna pa 0,2-odstotna
Julija so se cene življenjskih potrebščin v povprečju na letni ravni podražile za 6,1 odstotka. Cene so se na mesečni ravni zvišale za 0,2 odstotka. Podrobnosti kažejo, da so največji vpliv na letno inflacijo imeli višji stroški hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se podražili za 11,1 odstotka. Tudi stroški storitev so se v povprečju zvišali za 8,3 odstotka. Cene blaga so se povečale za 5,0 odstotka.
Pomemben dejavnik, ki je prispeval k višji mesečni inflaciji, je bil dvig cen počitniških paketov, in sicer za 9,6 odstotka. Višje cene naftnih derivatov, kot so tekoča goriva (povišanje za 3,9 odstotka) in goriva ter maziva za osebna vozila (povišanje za 3,6 odstotka), so tudi prispevale k rasti mesečne inflacije. Kljub temu so poletne razprodaje oblačil in obutve (znižanje za 6,7 odstotka) ter nižje cene hrane (znižanje za 1,0 odstotka) deloma ublažile mesečno inflacijo.
Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin je pokazal, da je bila letna rast cen na ravni 5,7 odstotka. To je manj kot v istem obdobju prejšnjega leta, ko je znašala 11,7 odstotka. Na mesečni ravni so bile cene povprečno nespremenjene.
Pomembno je tudi omeniti, da je Slovenija imela letno stopnjo inflacije, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, v višini 6,6 odstotka, kar je nekoliko nad povprečjem držav EU. Najvišjo letno stopnjo inflacije je imela Madžarska (19,9 odstotka), najnižjo pa Luksemburg (1,0 odstotka).
Podatki kažejo na splošno povečanje cen na letni ravni, kar lahko vpliva na gospodarsko stanje in porabo potrošnikov v državi. Analiza inflacijskih vzorcev in potencialnih ukrepov za uravnavanje cen je ključna za nadzor nad inflacijskim pritiskom in ohranjanje stabilnosti gospodarstva.