Železniške proge kot hrbtenica čistega prometa: Evropa napreduje prepočasi
Železniške proge igrajo ključno vlogo pri tranziciji v čistejši prometni sistem v Evropi, vendar se razvoj tega omrežja ne odvija s potrebno hitrostjo. Po zadnjih podatkih Eurostata se je omrežje železnic za visoke hitrosti v Evropski uniji v zadnjem desetletju skoraj podvojilo, vendar celotna dolžina železniških prog v istem obdobju beleži upad.
V letu 2023 je omrežje železnic za visoke hitrosti doseglo 8556 kilometrov, kar je občutno povečanje v primerjavi s 5812 kilometri iz leta 2013. Proge, ki omogočajo hitrosti 250 km/h in več, omogočajo hitrejše in bolj konkurenčno potovanje z vlaki, kar bi lahko zmanjšalo obremenitev cestnega prometa in emisije toplogrednih plinov.
Kljub temu pa je skupna dolžina železniškega omrežja v EU v tem obdobju upadla za 1,3 odstotka in je leta 2023 znašala le 200.947 kilometrov, navaja Euronews. Po besedah Carlosa Rica iz organizacije Transport & Environment (T&E) Evropa ne nadgrajuje svojih železnic dovolj hitro, kar bi lahko oviralo prizadevanja za dosego podnebnih ciljev.
Češka z največjo gostoto železniških prog
Med evropskimi državami izstopa Češka, ki ima s 123,2 metra železniških prog na kvadratni kilometer najgostejše železniško omrežje. Ta infrastruktura izvira še iz časov avstro-ogrske monarhije in se je v času komunističnega režima sistematično nadgrajevala, saj je železniški promet imel prednost pred cestnim.
Na vrhu lestvice se nahajajo še Belgija (119,2 m/km²), Nemčija (109,5 m/km²) in Luksemburg (104,8 m/km²). Te države se nahajajo v gosto poseljenem severnem delu Evrope, kjer je tudi potreba po učinkovitem tovornem prometu večja.
Na dnu lestvice so države, kot so Grčija (14,0 m/km²), Finska (19,4 m/km²), Švedska (26,8 m/km²) in Estonija (27,2 m/km²). Te države se soočajo z izzivi zaradi redkejših poselitev in velikih razdalj med naselji, kar otežuje upravičenost večjih naložb v železniško infrastrukturo.
Dostopnost in zanesljivost kot ključ do uspeha
Gostota železniškega omrežja sama po sebi še ne zagotavlja kakovostnih storitev. Pomembni so tudi cenovna dostopnost, zanesljivost in pogostost povezav. Rico iz T&E opozarja, da tudi velika mreža ni dovolj, če so cene vozovnic previsoke, zamude pogoste in frekvenca povezav prenizka. Kot primer države z uspešnim modelom izpostavlja Češko, kjer nizke cene vozovnic spodbujajo potniški promet, čeprav država še vedno beleži težave z zamudami vlakov.
Španija vodilna po dolžini hitrih železnic
Španija ima z 3190 kilometri prog za visoke hitrosti daleč največje omrežje v Evropski uniji. Od leta 2013 se je dolžina teh prog povečala za 66 odstotkov, kar je predvsem posledica znatnih evropskih sredstev, ki jih je država prejela v obdobju med letoma 2000 in 2017. V tem času je Španija prejela skoraj polovico sredstev EU, namenjenih železnicam za visoke hitrosti.
Francija je na drugem mestu s 2748 kilometri prog, kar predstavlja 35-odstotno rast v zadnjem desetletju. Sledita Nemčija z 1163 kilometri in Italija s 1097 kilometri hitrih železnic. Ključni dejavnik španskega uspeha so nižji stroški gradnje, ki so posledica ugodnejših cen zemljišč in dela ter ekonomije obsega med obsežnimi gradbenimi projekti.
Izzivi in koraki za prihodnost evropskih železnic
Kljub napredku pri razvoju omrežja za visoke hitrosti evropske železnice še vedno zaostajajo za cilji, ki jih je zastavila EU v okviru omrežja TEN-T. Evropsko računsko sodišče je že leta 2020 opozorilo, da cilji verjetno ne bodo doseženi pravočasno, saj je čezmejno povezovanje še vedno pomanjkljivo.
T&E poziva k večjemu financiranju ključnih projektov, še posebej tistih, ki spodbujajo čezmejno povezovanje. Rico izpostavlja, da je treba povečati konkurenco med prevozniki, poenostaviti nakupovanje vozovnic med državami in uvesti enotni evropski sistem signalizacije (ETCS), ki bi omogočil bolj gladko in učinkovito upravljanje prometa na dolge razdalje.
Železniški promet sicer predstavlja le 0,4 odstotka emisij v prometnem sektorju EU, obenem pa prepelje 7 odstotkov vseh potnikov.