Zeleni prehod poglablja prevozno revščino Slovencev
V Sloveniji se vse bolj soočamo s problemom prevozne revščine, ki jo zeleni prehod dodatno poglablja. Prevozna revščina nastopi, ko posamezniki ali gospodinjstva nimajo dostopa do prevoza, ki bi jim omogočal dosego ključnih dejavnosti in storitev, ali pa si ga težko privoščijo. Ta pojav je še posebej izrazit v ruralnih območjih, kjer javni prevoz ni ustrezno razvit, zaradi česar so prebivalci pogosto prisiljeni v lastništvo avtomobilov, kar predstavlja dodaten finančni pritisk. Po ocenah je v državi kar 60.000 prevozno revnih prebivalcev, pri čemer izstopajo pomurska, posavska in primorsko-notranjska regija.
Za mnoge, zlasti tiste, ki živijo na podeželju, je dostop do zdravnika, šole ali službe velik izziv. Zaradi pomanjkanja ustreznega javnega prevoza so pogosto prisiljeni v lastništvo avtomobila, kar pa predstavlja dodatno finančno breme. Kot je pojasnil Matej Gabrovec z Geografskega inštituta Antona Melika, to pomeni, da morajo ljudje kljub nizkim prihodkom kupiti avtomobil, saj brez njega ne morejo dostopati do osnovnih storitev, kar pa posledično pomeni, da jim zmanjka denarja za druge osnovne potrebe.
Poleg tega zeleni prehod, ki vključuje dvig cen goriva in surovin, še dodatno povečuje prevozno revščino. Simon Koblar z Urbanističnega inštituta RS opozarja, da se je družba preveč zanašala na poceni avtomobile, ki naj bi omogočali dostop do ključnih storitev. Višji stroški prevoza pa bodo še poslabšali položaj socialno ranljivih skupin.
Država zato načrtuje krepitev javnega prevoza in uvedbo prevozov na klic kot rešitve za zmanjšanje prevozne revščine. Trenutno te prevoze večinoma izvajajo prostovoljci, v prihodnje pa naj bi bili vključeni v javni prevoz, pri čemer bo posebna pozornost namenjena invalidom in drugim ranljivim skupinam.
Do uvedbe teh rešitev pa bodo prebivalci, ki se soočajo s prevozno revščino, še naprej morali iskati lastne, pogosto finančno neugodne rešitve za dostop do nujnih storitev.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Pexels