Zelene površine v mestih zmanjšujejo tveganja za zdravje med vročinskimi valovi
[Euronews] – Vročinski valovi postajajo vse pogostejši in intenzivnejši, kar povzroča resne zdravstvene težave, zlasti v mestnih območjih. Ekstremna vročina lahko poslabša kronične bolezni, kot sta sladkorna bolezen in astma, ter vodi do izrednih primerov, kot je vročinski udar. Nova študija, objavljena v reviji BMJ Open, je pokazala, da imajo mesta z več zelenimi površinami manj zdravstvenih težav, povezanih z vročino, v primerjavi s tistimi z manj zelenja.
Raziskava je zajela podatke iz 12 študij, izvedenih v sedmih državah, vključno z Avstralijo, Hong Kongom, Portugalsko, Japonsko, Južno Korejo, ZDA in Vietnamom. Rezultati so pokazali, da so zelene površine pomembne ne le za zmanjšanje temperature v mestih, temveč tudi za izboljšanje duševnega zdravja prebivalcev. Kot je poudarila glavna avtorica študije Ahsana Nazish, raziskovalka na London School of Hygiene & Tropical Medicine, lahko zelenje pomaga ublažiti negativne vplive visokih temperatur na zdravje ljudi.
Zelene površine pomembne za duševno in telesno zdravje
Poleg zmanjševanja učinkov vročine imajo zelene površine tudi pomembno vlogo pri ohranjanju duševnega zdravja. Prisotnost dreves, grmovnic in drugih rastlin v mestih dokazano krepi počutje prebivalcev, kar je še posebej pomembno v času vse pogostejših vročinskih valov. Nazish poudarja, da dostop do zelenih površin ne samo izboljšuje duševno zdravje, temveč tudi spodbuja fizično aktivnost, kar pozitivno vpliva na splošno zdravje ljudi.
Mestne zelene površine lahko zmanjšajo stres, omogočijo več telesne vadbe in zmanjšajo izpostavljenost onesnaženemu zraku ter hrupu. Raziskava je tudi pokazala, da imajo otroci, ki živijo v soseskah z več zelenja, boljša pljuča. Pomembno je, da prebivalci mest živijo blizu zelenih površin – idealno bi bilo, da so vsaj trije drevesi vidni iz okna ter da so parki ali igrišča v dosegu 300 metrov.
Prizadevanja za več zelenih površin v mestih
Kljub prepoznani vrednosti zelenih površin pa mnoga mesta še vedno nimajo dovolj prostora za ozelenitev. Mesta se soočajo z izzivi, saj je javnih površin vse manj, zaradi konkurence med gradnjo stanovanj in infrastrukturo za avtomobile. Marko Nieuwenhuijsen iz Barcelonskega inštituta za globalno zdravje je opozoril, da bi lahko več zelenih površin v evropskih mestih preprečilo na tisoče smrti. Njegova študija je pokazala, da bi lahko preprečili skoraj 43.000 prezgodnjih smrti, če bi vsa evropska mesta izpolnila mednarodna priporočila o dostopu do zelenih površin.
Evropska unija je leta 2021 napovedala, da bo do leta 2030 posadila tri milijarde dreves. Slednje pa rezultatov ne bo prineslo takoj. Drevesa namreč potrebujejo desetletja, da dosežejo zrelost in začnejo zagotavljati polne koristi za zdravje. Nazish meni, da so potrebne dodatne naložbe v urbano zeleno infrastrukturo, zlasti na gosto poseljenih območjih, kjer živijo najbolj ranljive skupine prebivalstva.