Zelena luč Bruslja za poljski načrt o začasni prekinitvi pravice do azila
Evropska komisija je odobrila sporen poljski načrt, ki predvideva časovno omejeno prekinitev pravice do azila na določenih območjih. Ukrep, ki je v “nasprotju z evropsko in mednarodno zakonodajo”, je odgovor na tako imenovano hibridno vojskovanje, pri katerem naj bi Rusija in Belorusija manipulirali z migracijskimi tokovi za destabilizacijo vzhodne meje Evropske unije.
Smernice Evropske komisije so del novega pristopa, ki državam članicam omogoča večjo fleksibilnost pri obvladovanju migracijskih pritiskov. Komisija je, kot navaja Euronews poudarila, da so izredne razmere, kot so hibridne grožnje, dovolj tehten razlog za začasno ukinitev nekaterih pravic, vendar morajo biti ti ukrepi strogo omejeni, sorazmerni in začasni.
Henna Virkkunen, podpredsednica Komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo, je ob tem pojasnila: “Države članice lahko omejijo pravico do azila, vendar le pod zelo strogimi pogoji in v okviru zakonskih omejitev.”
Poljski načrt in reakcije
Poljska je svoj predlog predstavila oktobra, ko je premier Donald Tusk opozoril na potrebo po zaščiti nacionalne varnosti. Čeprav je Komisija sprva izrazila zadržke, je po Tuskovem zagovarjanju na vrhu EU predlog dobil politično podporo. Voditelji EU so v zaključnem dokumentu poudarili, da “izjemne razmere zahtevajo ustrezne ukrepe”.
Organizacije za človekove pravice so ostro kritizirale to spremembo smernic. Amnesty International je poljski predlog označila za “očitno nezakonitega”. Kljub temu je Komisija v sredini novembra potrdila načelo, da je v izjemnih razmerah mogoče sprejeti ukrepe, ki sicer niso v skladu z običajnimi pravili.
Vpliv na vzhodno mejo EU
Hibridne grožnje, ki jih predstavljata Rusija in Belorusija, so začele vplivati na migracijske tokove že leta 2021. Takrat je Belorusija organizirala prihod migrantov na meje EU po spornih predsedniških volitvah, ki jih EU ni priznala. Ti tokovi so se z leti zmanjšali, a se občasno nadaljujejo, pri čemer Rusija sodeluje z različnimi metodami destabilizacije, vključno z manipulacijo z vizumi in opremljanjem migrantov za napade na mejne straže.
Po podatkih Frontexa, agencije EU za mejno in obalno stražo, je bilo med januarjem in novembrom letos na vzhodni meji zabeleženih 2683 nedovoljenih prehodov neukrajinskih državljanov. Med njimi so prevladovali migranti iz Etiopije, Somalije, Eritreje in Sirije. Ukrajinci, ki bežijo pred vojno, pa predstavljajo največjo skupino, saj zanje velja posebna zaščita na podlagi zakonodaje EU.
Sporna praksa potiskanja migrantov
Eden izmed najbolj spornih vidikov novih smernic je vprašanje, ali omogočajo prakso potiskanja migrantov, kar je v nasprotju z zakonodajo EU in mednarodnim pravom. Organizacija Human Rights Watch je Poljsko obtožila nasilnega izgona prosilcev za azil, kar vključuje tudi primere, ko so ti že prestopili na poljsko ozemlje. Komisija ni zavzela jasnega stališča glede zakonitosti takšnih dejanj.
Virkkunen je poudarila, da morajo države članice tudi v izrednih razmerah spoštovati načelo nevračanja, ki preprečuje vračanje migrantov v države, kjer bi bili lahko izpostavljeni preganjanju ali zlorabam. Vendar pa Komisija ni pojasnila, ali bi vračanje migrantov v Belorusijo pomenilo kršitev tega načela, čeprav so poročila o težkih razmerah in zlorabah v Belorusiji pogosta.
Kritike humanitarnih organizacij
Humanitarne organizacije opozarjajo, da ukrepi, sprejeti pod krinko izrednih razmer, tvegajo postati stalnica. Olivia Sundberg iz Amnesty International je opozorila, da bi lahko takšni ukrepi prerasli v “novo normalno stanje” na evropskih mejah. “Komisija je pokazala izjemno pomanjkanje pripravljenosti, da bi izpodbijala te prakse in zagotovila njihovo skladnost z zakonodajo EU ter mednarodnim pravom,” je dejala za radio Schuman.
Smernice, ki jih je potrdila Evropska komisija, predstavljajo pomemben preobrat v migracijski politiki Evropske unije. Čeprav naj bi bile te spremembe odziv na hibridne grožnje, se mnogi bojijo, da bi lahko spodkopale dolgoletne zaveze Unije glede varstva človekovih pravic.
Portal24; Foto: Ograja na Poljsko-beloruski meji [Foto: Wikimedia/Urad predsednika vlade/Poljska]