Zdravstvena kriza v UKC Maribor: Primanjkljaj narašča, delo se kopiči
[STA] -Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor se sooča z vse večjimi finančnimi izzivi, saj se primanjkljaj v poslovanju še naprej povečuje. Po zadnjih podatkih je konec avgusta primanjkljaj znašal skoraj 12,5 milijona evrov, kar predstavlja velik izziv za ustanovo. Po besedah direktorja Vojka Flisa je glavni razlog za nastale finančne težave zdravniška stavka, ki je pripeljala do petodstotnega zmanjšanja obsega opravljenih storitev.
Predsednik sveta zavoda, Marjan Mačkošek, je pojasnil, da so poleg stavke na poslovanje vplivali tudi sistemski problemi financiranja in težave z notranjimi stroški. Kljub temu pa so v avgustu že opazili prve rezultate notranjih ukrepov za izboljšanje poslovanja, kar daje nekaj upanja za prihodnost.
Težave s kopičenjem dela in financiranjem
Vojko Flis je na seji sveta zavoda poudaril, da sta UKC Maribor in UKC Ljubljana edini ustanovi v državi, ki zagotavljata neprekinjeno zdravstveno varstvo na vseh področjih. To pomeni, da sta obremenjeni z delom, saj druge ustanove pošiljajo bolnike k njima, oni pa nimata možnosti preusmeritve pacientov drugam. “Delo se kopiči na naših plečih,” je dejal Flis, pri čemer je ponazoril primer medicinskih sester, ki odhajajo delat drugam, od koder pa bolnike nato pošiljajo nazaj v UKC.
Ker se obe klinični ustanovi soočata s podobnimi težavami, sta začeli skupno nastopati v pogovorih z ustanoviteljem in sodelovati pri optimizaciji poslovanja. Kljub temu je UKC Maribor avgusta pridelal dodatnih 2,6 milijona evrov izgube, kar je med drugim posledica dopustov in manj opravljenega dela. Največji delež izgube beleži kirurgija z anesteziologijo, a so pri stroških blaga, materiala in storitev uspeli prihraniti 630.000 evrov.
Cilji za zmanjšanje čakalnih vrst in prečiščenje seznamov
Svet zavoda se je na seji seznanil tudi s programom za skrajševanje čakalnih vrst, kjer si prizadevajo do konca leta 2024 zmanjšati število čakajočih preko dopustne dobe za deset odstotkov. Kot je pojasnila koordinatorica v zdravstveni negi, Adela Čolnik, so dolge čakalne dobe posledica pomanjkanja kadra, preobremenjenosti zaposlenih in povečanega obsega napotitev, kar je dodatno oteženo zaradi neizvajanja storitev v času pandemije ter tehničnih omejitev v ustanovi.
Med rešitvami za skrajševanje čakalnih vrst so uvedba dodatnih programov, triaža napotnih listin in uvajanje samodejnih opomnikov pacientom na termine, da bi zmanjšali izpad neodpovedanih terminov. Po besedah Flisa približno 20 odstotkov bolnikov prijavlja na enake zdravstvene storitve v različnih ustanovah, zato si prizadevajo za boljše sodelovanje med ustanovami in prečiščenje seznamov.
Kljub vsem težavam je UKC Maribor do konca avgusta letos opravil skoraj 294.000 nenujnih zdravstvenih storitev, kar vključuje več kot 150.000 prvih pregledov. V začetku septembra je preko dopustne čakalne dobe čakalo 29.309 pacientov, pri čemer jih je 22 odstotkov čakalo na storitve z nujnostjo “zelo hitro.” Na seji so obravnavali tudi investicije v UKC Maribor, vendar je bila ta točka zaprta za javnost.
Portal24; Foto: Pixabay/ tungnguyen0905