ZDA od Ukrajine “zahtevajo nadzor” nad ključnim plinovodom
V zadnjih dneh so pogovori med Združenimi državami Amerike in Ukrajino pritegnili pozornost svetovne javnosti, saj naj bi Washington od Kijeva zahteval nadzor nad ključnim plinovodom, ki povezuje Rusijo z Evropo prek Ukrajine. Po poročanju tiskovne agencije Reuters gre za plinovod, ki poteka od mesta Sudzha v zahodni Rusiji do ukrajinskega Uzhhoroda, blizu meje z Evropsko unijo. Ta infrastruktura, zgrajena še v času Sovjetske zveze, je ključna za energetsko povezavo med vzhodom in zahodom, hkrati pa predstavlja pomemben vir prihodkov za Ukrajino prek tranzitnih pristojbin. Ameriška zahteva je sprožila burne odzive, saj jo nekateri v Kijevu označujejo kot “kolonialno ustrahovanje”, medtem ko drugi vidijo priložnost za strateško partnerstvo.
Pogovori med ameriškimi in ukrajinskimi uradniki so se v petek osredotočili na predloge Bele hiše, ki naj bi vključevali ne le nadzor nad plinovodom, temveč tudi dostop do ukrajinskih naravnih virov, kot so redke kovine, nafta in plin. Po navedbah virov, blizu pogovorom, je najnovejši ameriški osnutek dogovora bistveno bolj “maksimalističen” kot prvotna različica iz februarja, ki je predvidevala 500 milijard dolarjev vredne koncesije. Zdaj naj bi ZDA želele, da Mednarodna razvojna finančna korporacija prevzame upravljanje plinovoda, kar je v Kijevu naletelo na oster odpor.
Ukrajinski odpor: Zahteve po enakopravnosti
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek poudaril, da je pripravljen skleniti dogovor, ki bi moderniziral ukrajinsko gospodarstvo, vendar le pod pogojem enakopravnega partnerstva. “Samo branim tisto, kar pripada Ukrajini. Dogovor mora biti koristen za obe strani, z delitvijo prihodkov 50-50,” je dejal novinarjem. Zelenski je že lani predlagal, da bi ZDA dobile dostop do ukrajinskega mineralnega sektorja v zameno za nadaljnjo vojaško podporo, a trenutna Trumpova administracija varnostnih zavez ne ponuja, navaja The Guardian. Namesto tega vztraja pri pridobivanju virov brez vzajemnih obveznosti.
Volodimir Landa, višji ekonomist kijevskega Centra za ekonomsko strategijo, je ameriške zahteve označil za “kolonialne”. Po njegovem mnenju imajo ZDA le malo možnosti, da bi Ukrajina pristala na takšen dogovor. “Američani želijo vse, kar lahko dobijo, a Kijev ne bo popustil pod takšnim pritiskom,” je napovedal. Kljub temu so pogovori še v teku, ministrstvo za finance ZDA pa jih opisuje kot “tehnične”.
Geopolitični zapleti in mirovni predlogi
Poleg gospodarskih vprašanj so pogovori med ZDA in Ukrajino prepleteni z geopolitičnimi vprašanji. Posebni odposlanec ZDA za Ukrajino Keith Kellogg je nedavno sprožil polemike z izjavo, da bi lahko Ukrajino razdelili “kot Berlin po drugi svetovni vojni”. Kasneje je na platformi X pojasnil, da je govoril o razporeditvi sil po morebitni prekinitvi ognja, ki bi podpirala ukrajinsko suverenost. Po njegovem predlogu bi ruske sile ostale na zasedenih ozemljih, medtem ko bi britanske in francoske enote varovale Kijev in druge dele države.
Hkrati je Steve Witkoff, Trumpov odposlanec, v Sankt Peterburgu razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Njegov predlog za rešitev konflikta vključuje predajo štirih ukrajinskih provinc Rusiji, vključno z ozemlji, ki jih Ukrajina še nadzoruje. Takšni predlogi so v Kijevu naleteli na ostro kritiko, saj jih mnogi vidijo kot poskus oslabitve ukrajinske suverenosti.
Vojaška podpora in ruski napadi
Medtem ko gospodarski in mirovni pogovori potekajo, se Ukrajina sooča z nadaljevanjem ruske agresije. V soboto je Rusija izvedla nove zračne napade na civilne cilje v Kijevu, pri čemer so bila uničena tri skladišča, dve osebi pa sta bili ranjeni. Ukrajinski uradniki poročajo, da je Rusija od 11. marca proti Ukrajini izstrelila 70 raket in 2200 brezpilotnih letal. Zelenski se je ob tej priložnosti poklonil 26-letnemu pilotu Pavlu Ivanovu, ki je izgubil življenje med misijo z letalom F-16. “Naše letalske sile junaško branijo državo,” je dejal.
Na drugi strani so zavezniki Ukrajine na petkovem sestanku kontaktne skupine za obrambo obljubili rekordnih 21 milijard evrov dodatne vojaške pomoči. Kljub temu ostaja negotovost glede dolgoročne podpore, zlasti s strani ZDA, kjer Trumpova administracija daje prednost gospodarskim interesom pred vojaškimi zavezami.