ZDA marca ustvarile 228.000 delovnih mest

Ameriški trg dela je marca pokazal izjemno odpornost, saj so delodajalci dodali presenetljivih 228.000 novih delovnih mest. To je skoraj dvakrat več od 130.000, kolikor so pričakovali ekonomisti, in občutno več kot februarja, ko je bilo ustvarjenih 117.000 delovnih mest. Kljub temu se je stopnja brezposelnosti povzpela na 4,2 odstotka, kar nakazuje, da trg dela ni povsem imun na širše gospodarske in politične pritiske. Medtem ko predsednik Donald Trump vodi trgovinske vojne, izvaja čistko med zveznimi delavci in deportira priseljence, ki nezakonito delajo v Združenih državah, se pojavljajo vprašanja o dolgoročni vzdržnosti teh številk.

Podatki ministrstva za delo so pokazali tudi, da so bile januarske in februarske številke revidirane navzgor za skupno 48.000 delovnih mest, kar dodatno potrjuje moč trga v prvem četrtletju, navaja Euronews. Povprečna urna plača delavcev se je marca v primerjavi s februarjem povečala za 0,3 odstotka, kar je bilo v skladu z napovedmi ekonomistov. Na letni ravni je porast znašal 3,8 odstotka, kar je nekoliko manj od pričakovanih 4 odstotkov, a še vedno blizu 3,5-odstotnega povečanja, ki velja za skladnega z 2-odstotno letno ciljno inflacijo Federal Reserve.

Zaposlovanje v zdravstvu in gostinstvu, zvezna vlada v minusu

Največji porast delovnih mest je bil marca zaznan v zdravstveni panogi, kjer je bilo odprtih skoraj 54.000 novih delovnih mest. Restavracije in bari so prav tako prispevali znaten delež, saj so ustvarili skoraj 30.000 zaposlitev. Ta rast je deloma posledica okrevanja po težkih zimskih mesecih januarja in februarja, ko je vreme oviralo gospodarsko aktivnost. Na drugi strani je zvezna vlada izgubila 4000 delovnih mest, kar bi lahko bil prvi znak vpliva čistke Elona Muska med zveznimi delavci, ki se zdaj odraža v uradnih podatkih.

Trgovinske vojne, ki jih vodi predsednik Trump, vključno z napovedanimi obsežnimi uvoznimi davki na dan osvoboditve, predstavljajo resno grožnjo gospodarski stabilnosti. Te politike bi lahko povzročile zvišanje cen, motnje v mednarodni trgovini in povračilne dajatve s strani trgovinskih partnerjev ZDA. Poleg tega predsednikova obljuba o izgonu milijonov priseljencev, ki nezakonito delajo v državi, dodaja še eno plast negotovosti. Ti delavci so v zadnjih letih zapolnili vrzeli na trgu dela in podprli gospodarsko rast. Če bodo podjetja zaradi deportacij izgubila delovno silo, bodo morda prisiljena zmanjšati obseg poslovanja ali povečati plače in cene, kar bi lahko spodbudilo inflacijo.

“Trg je potreboval današnjo številko,” je dejala Seema Shah, glavna globalna strateginja pri Principal Asset Management. “Vsi vedo, da prihaja gospodarska šibkost, vendar smo vsaj lahko prepričani, da je bil trg dela robusten, ko je prišel v ta šok, ki ga je povzročila politika.”

Bi se lahko ameriško gospodarstvo kratkoročno soočilo z recesijo?

Gospodarstvo je kljub visokim obrestnim meram pokazalo izjemno vzdržljivost. Leta 2022 in 2023 je Federal Reserve 11-krat zvišala referenčno obrestno mero, da bi zajezila inflacijo, kar je sprožilo pričakovanja o recesiji. Vendar se to ni zgodilo – potrošniki so nadaljevali s porabo, delodajalci z zaposlovanjem, gospodarstvo pa je raslo. Lani je Fed trikrat znižal obrestne mere, saj se je inflacija umirila, a letos je napredek zastal, kar je odložilo nadaljnja znižanja.

Zdaj se povečujejo skrbi glede prihodnosti. Raziskava Univerze v Michiganu je pokazala, da dve tretjini Američanov pričakujeta rast brezposelnosti v naslednjem letu, kar je najvišja raven v 16 letih. “Ameriško gospodarstvo je na začetku drugega četrtletja v dobri kondiciji, vendar je tekoča trgovinska vojna dramatično povečala tveganje kratkoročne recesije,” je zapisal Ershang Liang iz PNC Economics. Thomas Simons iz Jefferiesa pa opozarja, da bi lahko bile marčevske številke zaradi sezonskih prilagoditev napihnjene in bodo v prihodnje revidirane navzdol.

Portal24; Foto: Pexels