Zaveznice Ukrajini obljubile 21 milijard evrov sveže pomoči
Ukrajina bo deležna 21 milijard evrov dodatne vojaške podpore, so na srečanju v Bruslju napovedale njene zaveznice. Ob tem so ostro kritizirale Rusijo in njenega predsednika Vladimirja Putina, ki naj bi zavračal pogovore o prekinitvi ognja. Srečanje je potekalo pod okriljem Ukrajinske obrambne kontaktne skupine, ki združuje več kot 40 držav.
Britanski obrambni minister John Healey je poudaril, da je Putin zavrnil predlog 30-dnevnega premirja, ki ga je predlagal nekdanji ameriški predsednik Donald Trump. “Putin govori o miru, a njegove sile še naprej napadajo Ukrajino, tako vojaške kot civilne cilje,” je dejal Healey. Rusija je po Healeyjevih besedah stopnjevala zračne napade, zlasti v regijah Sumy in Harkov, kjer je zavzela več obmejnih vasi.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius je dodal, da je Ukrajina sredi boja med “svobodo in zatiranjem, demokracijo in avtoritarizmom,” poroča The Guardian. Kljub odsotnosti ameriške delegacije na srečanju v Ramsteinu, ki se ga je prek videopovezave udeležil Trumpov obrambni minister Pete Hegseth, je Pistorius poudaril, da podpora Ukrajini ostaja trdna.
Rekordna vojaška pomoč
Zaveznice so napovedale obsežen paket vojaške pomoči. Nemčija bo Kijevu dobavila štiri sisteme zračne obrambe Iris-T, 15 tankov Leopard 1, izvidniške brezpilotne letalnike in 100.000 topniških nabojev. Velika Britanija in Norveška bosta prispevali radarske sisteme, protitankovske mine in na stotine tisoče brezpilotnih letal v vrednosti 560 milijonov dolarjev. Dodatno bo Združeno kraljestvo zagotovilo 4,5 milijarde funtov za popravilo poškodovanih vojaških vozil.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na srečanju prek videopovezave pozval k nujni dobavi sistemov zračne obrambe Patriot. Poudaril je, da bi deset dodatnih sistemov lahko zaščitilo ukrajinska mesta pred ruskimi napadi, kot je bil nedavni raketni napad na Krivi Rih, kjer je umrlo 20 ljudi, med njimi devet otrok.
Pogoji Rusije in mirovna prizadevanja
Pogajanja pod vodstvom ZDA še niso prinesla rezultatov. Rusija vztraja pri nadzoru nad štirimi ukrajinskimi regijami, odstavitvi vlade Zelenskega in prepovedi članstva Ukrajine v Natu. Kremelj prav tako zahteva odpravo sankcij. Trumpov odposlanec Steve Witkoff se je srečal z visokimi ruskimi uradniki, a Kremelj je zatrdil, da prebojev ni pričakovati.
Medtem se špekulira, da Rusija poskuša pred 9. majem, dnevom zmage v drugi svetovni vojni, zasedeti čim več ozemlja. Estonski obrambni minister Hanno Pevkur je zato pozval k hitrejšim dobavam orožja Ukrajini.
Srečanje je odprlo tudi vprašanje morebitne napotitve tujih vojakov v Ukrajino kot del “koalicije voljnih”. Velika Britanija, Francija in baltske države so izrazile pripravljenost, a podrobnosti ostajajo nejasne. Healey je predlagal, da bi tuje sile delovale stran od frontne črte, a Rusija je idejo odločno zavrnila. Švedska in druge države še čakajo na jasnejše smernice o vlogi takšnih sil.
Portal24; Foto: