Zaveza EU o zaščiti novinarjev pred SLAPP tožbami lažna?
Države Evropske unije poudarjajo, da je treba ohraniti občutljivo ravnovesje med zaščito žrtev SLAPP tožb in zagotavljanjem dostopa do pravnega varstva. S tem stališčem se strinjamo. Po mnenju Emme Bergmans in Corinne Vella so osebe, ki so tarče SLAPP tožb, enako upravičene do pravic kot tisti, ki jih preganjajo.
Evropska unija je bila v preteklosti priznana kot simbol svobode tiska. Vendar pa zaskrbljujoče naraščanje števila pravnih groženj zdaj ogroža varnost novinarjev.
Predlagana direktiva EU za zaščito žrtev pravnega nadlegovanja ima potencial. Vendar se po razpravah med državami članicami še ni spremenila v učinkovit ukrep.
V teku so končne razprave za utrditev besedila – zdaj je ključno, da države članice ohranijo svojo predanost svobodi tiska.
SLAPP kot mehanizem manipulacije in grožnje postaja vse bolj razširjen. Neodvisno novinarstvo v EU se sooča z velikimi izzivi. V zadnjih nekaj letih smo bili priča precejšnjemu porastu pravnih groženj, ki se uporabljajo za zadušitev kritičnih glasov, ki govorijo o temah javnega pomena. To ne ovira le prizadevanj novinarjev, temveč tudi ovira dostop javnosti do pomembnih informacij.
Število strateških tožb proti udeležbi javnosti (SLAPP) narašča. Njihov cilj so neodvisni novinarji in mediji. Ti subjekti predstavijo neugodne informacije vplivnim osebnostim.
Med letoma 2010 in 2021 je Koalicija proti SLAPP v Evropi zabeležila 570 primerov SLAPP. Njihove študije prikazujejo znatno povečanje števila teh pravnih dejanj od leta 2017.
Te tožbe pogosto uporabljajo premožne in vplivne osebe, da bi manipulirale s pravnimi postopki. Z njimi ustrahujejo novinarje, borce za človekove pravice in civilne organizacije ter izvajajo pritisk nanje, da zadržijo informacije.
SLAPP svojim tarčam ne povzročajo le znatne finančne in čustvene stiske. Poslabšajo tudi dostop splošnega prebivalstva do pomembnih informacij.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah poudarja pomen svobode in pluralnosti medijev. Svobodo izražanja priznava kot temelj sodobne demokratične družbe.
Kljub tem skupnim načelom pa države članice EU teh vrednot niso učinkovito preoblikovale v oprijemljive ukrepe. Zdi se, da je ohranjanje posameznih nacionalnih koristi in interesov vplivnih korporacij postalo bolj pereča skrb.
Zaščita novinarjev pred SLAPP
Aprila 2022 je Evropska komisija sprejela pomembne ukrepe. Predstavila je predlog direktive za boj proti SLAPP (Strategic Lawsuits Against Public Participation). Ta predlog je bil simbolično poimenovan “Daphnein zakon” v čast Daphne Caruana Galizia, priznani malteški novinarki. Galizia, ki je tragično umrla leta 2017, je bila predmet 48 tožb zaradi razžalitve in obrekovanja. Njena družina je še vedno vključena v več teh pravnih zadev.
Prvotni predlog Evropske komisije je bil ambiciozen, saj je določal trdne minimalne smernice za zakone proti SLAPP v vseh državah članicah EU. Vendar pa so pogajanja, ki so sledila med evropskimi državami, privedla do stališča, ki se zdi kompromisno. Zdi se, da je izid premalo zagnan.
Svet Evropske unije predlaga spremembe, ki bi bodisi oslabile bodisi povsem odpravile ključne zaščitne ukrepe. Te spremembe bi lahko privedle do direktive, ki ne bi zagotavljala dejanske zaščite novinarjev. Aktivisti si prizadevajo za nadzor nad tistimi, ki so na oblasti.
Na žalost različica Daphninega zakona, ki jo je spremenil Svet, ne bi zaščitila Daphne pred SLAPP, s katerimi se je srečala. Zato bi morali člani Sveta vsaj ohraniti zaščito. Navedeno v prvotnem predlogu proti SLAPP.
V revidiranem predlogu Sveta Evropske unije je navedeno, da lahko sodišče predčasno ustavi postopek zaradi zlorabe. To se lahko zgodi le, če je “zahtevek tako očitno neutemeljen, da o tem ni nobenega razumnega dvoma”.
Določeno merilo je zelo strogo in skoraj nedosegljivo. To povzroča negotovost glede tega, kateri primeri bi dejansko spadali pod to opredelitev – vprašanje, ki ga države članice očitno težko rešujejo.
Med pogajanji so države članice zožile opredelitev “čezmejnega” primera. To pomeni, da se direktiva ne bo uporabljala za večino pomembnih SLAPP.
Izključitev SLAPP v čezmejni direktivi
Nedavna študija Koalicije proti SLAPP tožbam v Evropi razkriva, da se približno 90 % primerov SLAPP tožb zgodi tam, kjer imata prebivališče tako tožnik kot tarča. SLAPP so strateške tožbe proti udeležbi javnosti, študija pa osvetljuje njihovo razširjenost v Evropi. Zato bi bili ti primeri izključeni iz predlagane direktive, tudi če je zadeva čezmejnega pomena.
Svet se je odločil odpraviti pravilo, ki omogoča povračilo stroškov žrtvam strateških tožb proti udeležbi javnosti (SLAPP). Pri tem je zanemaril njihovo pravico do popolne povrnitve materialne in nematerialne škode. To pomanjkanje določbe ne odvrača tistih, znanih kot ponavljajoči se “SLAPPerji”, ki dosledno zlorabljajo zakon za zatiranje svojih nasprotnikov.
Da bi bila zaščita bistvena, mora zagotoviti, da prizadeti, ki jih SLAPPi prizadenejo, zahtevajo in prejmejo odškodnino za škodo. Zajemati mora čustveno prizadetost, ne da bi bilo treba vložiti še en pravni zahtevek.
Države članice trdijo, da mora obstajati kompromis med zaščito tistih, ki so tarča SLAPP, in zagotavljanjem njihovega dostopa do pravnega varstva.
S tem se strinjamo. Posamezniki, ki so tarča SLAPP, morajo imeti enake možnosti za pravno varstvo kot tisti, ki jih napadajo.
Ukrepi proti SLAPP morajo biti učinkoviti pri njihovi zaščiti, države članice pa morajo poskrbeti za njihovo izvajanje.