Zastoji na slovenskih avtocestah: To so razlogi in predlogi za izboljšave
V Sloveniji se že več let soočamo s prometnimi zastoji, med katerimi so pogosti tudi tako imenovani fantomski zastoji, kjer vzrok za zastoj ni jasen. Težave se še povečajo med poletnimi počitnicami, zlasti na primorski avtocesti in proti Hrvaški. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) ponuja vpogled v te izzive in predloge za njihovo reševanje.
Poletni prometni vzorci
V poletnih mesecih se prometni vzorci na slovenskih avtocestah bistveno spremenijo. DARS poudarja, da je primorska avtocesta, še posebej odsek od Karavank do meje s Hrvaško, bistveno bolj obremenjena. Medtem se promet v jutranjih in popoldanskih konicah, z izjemo primorske avtoceste, nekoliko zmanjša. Prometni strokovnjaki so na podlagi večletnih analiz ugotovili, da so prometno najbolj problematični meseci maj, junij in september, ko se turistični promet prepleta z dnevnimi migracijami.
Glavni vzroki za prometne zastoje
Na DARS-u pojasnjujejo, da so prometni zastoji posledica treh glavnih dejavnikov: povečanega prometa, delovnih zapor in nesreč. Pri hujših nesrečah, katerih reševanje lahko traja dlje časa in pogosto zahteva začasno popolno zaporo avtoceste, so zastoji še posebej dolgi. Poleg tega zastoji nastajajo zaradi neenakomerne vožnje, neustreznega vključevanja z drugih cest, hitrega menjavanja voznih pasov in neupoštevanja varnostne razdalje.
Fantomski zastoji
Fantomski zastoji se pojavijo, ko vozila stojijo na avtocesti brez očitnega razloga. Najpogostejši vzroki so sunkovito speljevanje in zaviranje, vožnja na prekratki varnostni razdalji ter objestna vožnja. DARS poudarja, da bi vozniki z upoštevanjem pravil varne vožnje in z zmanjšanjem hitrosti, ko se vozila vključujejo na cesto, lahko omilili tovrstne zastoje.
Širjenje avtocest ni dolgoročna rešitev
DARS se zavzema za širitev avtocest, pri čemer je načrtovan tretji pas med Domžalami in Ljubljano, ki naj bi se začel graditi spomladi 2025. Vendar poudarjajo, da samo širjenje avtocestnega omrežja ne bo rešilo prometne problematike. Problematiko je treba obravnavati na več ravneh, vključno z izboljšanjem železniškega omrežja, sekundarnega državnega omrežja, javnega potniškega prometa, organizacijo dela, trajnostnimi mobilnostnimi ukrepi, spreminjanjem potovalnih navad in decentralizacijo dejavnosti.
Pomembnost upoštevanja prometnih omejitev
Optimalna pretočnost avtocest se po izkušnjah upravljavca avstrijskih avtocest, družbe ASFINAG, doseže pri hitrostih med 80 in 90 km/h. Ta sistem aktivnega upravljanja hitrosti, imenovan speed management, se uporablja tudi na določenih odsekih avtocest v Sloveniji, kjer DARS načrtuje uvedbo spremenljive prometne signalizacije na ljubljanskem obroču. Projekt je namenjen umirjanju hitrosti in povečanju pretočnosti, vendar bo uspeh odvisen od sodelovanja policije pri nadzoru ter razumevanja voznikov glede upoštevanja prometnih omejitev.
Gradbena dela v poletnih mesecih
Pogosto slišimo pritožbe voznikov, da se večina cestnih gradbenih del izvaja poleti, kar povečuje gnečo na cestah. DARS pojasnjuje, da obsežnejša obnovitvena dela večinoma začnejo spomladi, nekatera pa trajajo tudi čez poletje. Trenutno potekajo večja obnovitvena dela med Framom in Slovensko Bistrico, med priključkoma Jesenice zahod in Jesenice vzhod ter na pomurski avtocesti med Turniščem in Dolgo vasjo.
Izogibanje zastojem je izziv
DARS priznava, da se slovensko avtocestno omrežje stara, promet pa se povečuje, kar povzroča zastoje. Zaradi tranzitne lege Slovenije in načina poselitve se zastojem ne bomo mogli v celoti izogniti. Potrebe po migracijah po cestah so enostavno prevelike, zato je ključna optimizacija prometnega omrežja in sprememba potovalnih navad.
DARS si prizadeva za izboljšanje prometnih razmer v Sloveniji, vendar poudarja, da bodo rešitve učinkovite le, če bodo v proces vključeni država, lokalne skupnosti in gospodarstvo. Vozniki pa imajo ključno vlogo pri upoštevanju prometnih pravil, kar bo prispevalo k večji pretočnosti in varnosti na cestah.
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: DARS