DZ: Predlog plačnega zakona v javnem sektorju primeren za nadaljnjo obravnavo
[STA] – Državni zbor je s 46 glasovi za in dvema proti potrdil, da je predlog novega plačnega zakona v javnem sektorju primeren za nadaljnjo obravnavo. Koalicija trdi, da bodo spremembe prinesle pravičnejši in učinkovitejši javni sektor, medtem ko se opozicija večinoma vzdržuje in upa, da bodo njihovi predlogi v prihodnjih razpravah upoštevani.
Minister za javno upravo, Franc Props, je izpostavil, da trenutni plačni sistem, ki velja od leta 2008, ne ustreza več sodobnim izzivom. Novi predlog zakona naj bi med drugim omogočil boljšo povezanost plačil z rezultati dela ter uvedel mehanizme za privabljanje kadrov.
Glavne novosti plačnega sistema
Predlagani zakon prinaša kar nekaj ključnih sprememb. Ena izmed njih je uvedba nove plačne lestvice, kjer bo razmerje med najnižjo in najvišjo plačo ena proti sedem. Poleg tega se bo zmanjšala razlika med posameznimi plačnimi razredi s štirih na tri odstotke. To naj bi zagotovilo bolj uravnotežena plačna razmerja glede na zahtevnost nalog in odgovornost za dosežene rezultate.
Franc Props je poudaril, da noben zaposleni v javnem sektorju ne bo prejemal manj kot minimalno plačo. Obenem naj bi se okrepil obseg sredstev za nagrajevanje, ki bo vezano na rezultate dela. Postopek napredovanja se bo poenostavil, z možnostjo pospešenega napredovanja za 10 % kadra z izjemnimi dosežki. Zakon predvideva tudi avtomatično usklajevanje plač glede na inflacijo v višini 80 %, če ne bo dosežen drugačen dogovor med socialnimi partnerji.
Vzpostavitev plačnih razmerij med funkcionarji in javnimi uslužbenci
Zakon odpravlja tudi ugotovljeno neskladje z ustavo glede plač sodnikov in določa nov kvorum za sklenitev splošne kolektivne pogodbe za javni sektor. Minister Props je poudaril, da si vlada prizadeva za vzpostavitev ustreznih plačnih razmerij med funkcionarji vseh vej oblasti ter med funkcionarji in najodgovornejšimi javnimi uslužbenci.
Pomembno je omeniti, da bodo funkcionarji izvršne in zakonodajne veje oblasti deležni višjih plač šele po naslednjih državnozborskih volitvah. To naj bi zagotovilo, da se zvišanje plač ne bo uporabljalo za trenutne funkcionarje, temveč šele za tiste, ki bodo izvoljeni po volitvah.
Opozicija kritična, a pričakuje spremembe
Kljub temu da je predlog zakona dobil zeleno luč za nadaljnjo obravnavo, je opozicija izrazila precejšnje pomisleke. Žan Mahnič iz SDS je poudaril, da ne gre za pravo reformo sistema plač v javnem sektorju, temveč zgolj za korekcijo plač. Opozoril je, da dogovor ni bil dosežen s sindikati iz zdravstva, ki jih je po njegovem mnenju treba urgentno urediti.
Vida Čadonič Špelič iz NSi je opozorila, da zakon predstavlja le prvi korak k prenovi plačnega sistema. Izpostavila je tudi, da zakon ne prinaša enakovrednega položaja za občinske javne uslužbence v primerjavi z državnim nivojem. Po njenem mnenju se bo morala vlada še dodatno uskladiti s tistimi, ki z zakonom niso zadovoljni.
Pri glasovanju so se poslanci SDS in NSi večinoma vzdržali, razen Janeza Janše in Janeza Žaklja, ki sta glasovala proti. Miha Kordiš iz Levice je prav tako ostal vzdržan.
Predvideni učinki in pričakovani rezultati
Vladni predlog prinaša največje spremembe v sistemu plač javnega sektorja od leta 2008. Nov plačni zakon naj bi začel veljati s 1. januarjem 2025. Ena glavnih novosti je zmanjšanje razlike med plačnimi razredi s sedanjih štirih na tri odstotke, kar naj bi prineslo večjo pravičnost pri plačilih glede na odgovornost in zahtevnost dela.
V predlogu je določeno, da nihče ne bi prejemal manj kot minimalno plačo, ki bo po novem znašala 1.253,90 evra bruto. Najvišja plača v javnem sektorju bo dosegala 8.821,04 evra bruto. Poleg tega bo zakon uvedel sistem usklajevanja plač z inflacijo in poenostavil postopke napredovanja ter nagrajevanja javnih uslužbencev.
Zakon uvaja tudi nekatere socialne ukrepe, kot je dvig starosti, pri kateri bi javni uslužbenci pridobili dodatne dni dopusta, s 50 na 55 let. Finančni minister Klemen Boštjančič je poudaril, da zakon predstavlja podlago za največjo prenovo plačnega sistema v zadnjih 15 letih, vendar se mora vlada še dogovoriti o nekaterih podrobnostih s sindikati.
Pričakovane spremembe v prihodnosti
Končni dogovor med vlado in sindikati naj bi bil dosežen do 8. novembra, ko bo tudi bolj jasno, koliko se bodo posameznim javnim uslužbencem plače zvišale. Povišanja plač bodo postopna in se bodo začela izvajati 1. januarja 2025, končala pa 1. januarja 2028.
Pomemben del zakona se nanaša na funkcionarje. Zakon določa, da bo zvišanje njihovih plač veljalo šele ob začetku novega mandata vlade, državnega zbora in državnega sveta. S tem naj bi vlada preprečila morebitne konflikte interesov in zagotovila, da zvišanja ne bodo vplivala na trenutne nosilce oblasti.
Portal24; Foto: Matija Sušnik DZ