Zakon o dolgotrajni oskrbi: Spremembe datuma izvajanja, vprašanje financiranja še odprta
Vlada se je danes začela ukvarjati s predlogom zakona o dolgotrajni oskrbi, vendar ga še ni sprejela. Po neuradnih informacijah N1 naj bi bilo besedilo predloga nekoliko spremenjeno, z zamiki datumov uveljavitve novega sistema. Vprašanje financiranja ostaja odprto, saj ni jasno, od kod bo prišel denar, če prispevek in proračunska varovalka ne bosta zadostovala.
Vlada je dodala predlog novega zakona o dolgotrajni oskrbi na svoj dnevni red pred redno tedensko sejo. Obravnava je bila načrtovana že pred dvema tednoma, vendar se je zataknilo pri usklajevanju med ministrstvom za solidarno prihodnost in ministrstvom za finance glede financiranja. Ministri so razpravljali o predlogu, vendar o njem še niso sprejeli odločitve. Obravnavo so prekinili in ga nameravajo poslati socialnim partnerjem v okviru Ekonomsko-socialnega sveta ter šele nato v Državni zbor.
Predlog bodo potrjevali na eni od prihodnjih dopisnih sej vlade, je povedala direktorica urada za komuniciranje Petra Bezjak Cirman. Nato ga bodo poslanci obravnavali po nujnem postopku, da bi prehiteli 1. januar 2024, ko bi sicer začele veljati rešitve prejšnje vlade.
Novi zakon o dolgotrajni oskrbi, naj bi po 20 letih napovedi končno prinesel sistemsko ureditev za skrb za tiste, ki ne morejo skrbeti sami zase. Predlog zakona je bil sicer že sprejet v času prejšnje vlade, vendar nikoli ni stopil v veljavo. Kritiki, na katere bi predlog najbolj vplival, so ga močno kritizirali. Sedanja vlada je zato zamaknila uveljavitev rešitev in napovedala, da ga bo popravila.
Neuradno: Predlog zakona je spremenjen
Besedilo predloga zakona, ki ga je N1 pridobil neuradno, je nekoliko spremenjeno v primerjavi s prejšnjim, ki ga je ministrstvo za solidarno prihodnost pred mesecem dni poslalo v javno obravnavo. Takrat je ministrstvo prejelo približno štirideset mnenj posameznikov in organizacij, ki so jih, po njihovih trditvah, v veliki meri upoštevali, če niso bile v nasprotju s pravnim redom ali sistemskimi rešitvami predloga.
Nova časovnica, predvideva zamik izvajanja sprememb v primerjavi s predlogom prejšnje vlade in prvotnim predlogom ministra za solidarno prihodnost, Simona Maljevca. Prvi predlog ministra Maljevca ni vključeval rešitev za financiranje dolgotrajne oskrbe, zato se je v zadnjem mesecu dni usklajeval s finančnim ministrstvom glede tega vprašanja.
Ko bo sistem v celoti zaživel, bo potrebno dodatnih 770 milijonov evrov iz javnih virov, ki naj bi jih vlada zagotovila z novim obveznim socialnim prispevkom in iz državnega proračuna. Vendar se je zapletlo pri določanju višine prispevka in proračunske varovalke.
Vlada si ne želi previsokega prispevka, medtem ko minister za finance, Klemen Boštjančič, nasprotuje neomejenemu pokrivanju razlik med zbranim prispevkom in stroški dolgotrajne oskrbe iz proračuna. Zato sta se ministrstvi za solidarnost in finance intenzivno ukvarjali s tem, kaj se bo zgodilo, če prispevek in proračunsko nakazilo ne bosta zadostovala.
V predlogu, ki je bil danes obravnavan na vladi, je predvideno, da bi zavarovanci, delodajalci in drugi plačevali prispevek v višini enega odstotka bruto prihodkov. Samostojni podjetniki, kmetje in nekateri drugi, za katere prispevek ne plačuje delodajalec, bi prispevali dva odstotka. Proračunska varovalka naj bi znašala največ 190 milijonov evrov, kot je bilo želeno na finančnem ministrstvu.
Vprašanje, ki se je najbolj zapletlo v zadnji različici predloga, ostaja precej odprto. Če ne bi bilo dovolj niti prispevka niti 190 milijonov evrov iz proračuna, bi se denar zagotovil “na podlagi zakona, ki ureja izvrševanje državnega proračuna”, je navedeno v obrazložitvi. Zaenkrat ni jasno, kako se točno razlikuje od proračunske varovalke. V obrazložitvi je navedeno “namenska sredstva Evropske unije” kot primer dodatnega vira denarja, navaja N1.