Zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet, prinaša financiranje za vse
Sprejet je bil Zakon o dolgotrajni oskrbi, in sicer s 54 glasovi za in 24 proti, veljati bo začel prihodnje leto, plačevanje prispevka pa se bo začelo leto pozneje. Poleg tega je bila sprejeta tudi nova novela zakona o socialnem varstvu. V drugi obravnavi so bila sprejeta vsa koalicijska dopolnila. Dopolnila SDS-a in NSi-ja niso bila sprejeta. Opozicijski poslanski skupini sta namreč nasprotovali določenim vidikom zakona, na primer obveznemu prispevku.
Novi zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo uveljavljen leta 2024, določa prispevek za delodajalce, delojemalce, upokojence, samostojne podjetnike in kmete v različnih odstotkih glede na njihov status. Prispevek naj bi letno prinesel 620 milijonov evrov. Poleg tega zakon omogoča postopno uveljavljanje pravic, kot so oskrbovalci družinskih članov, dolgotrajna oskrba na domu, e-oskrba, oskrba v institucijah in denarni prejemek.
Opozicija naj bi razmišljala o odložitvi sprejetja zakona s predlogom za razpis posvetovalnega referenduma. Pravice, ki jih zagotavlja zakon, bodo začele veljati postopoma. Poudarek bo na oskrbi na domu in prilagajanju storitev posameznikovim potrebam. Upravičenci bodo imeli možnost uporabe e-oskrbe in oskrbe v institucijah ter bodo lahko izkoristili denarni prejemek.
Minister za solidarno prihodnost, Simon Maljevac, je poudaril, da zakon prinaša pravice in storitve vsem ter zagotavlja stabilen vir financiranja. Stališča poslanskih skupin so se razlikovala, pri čemer je koalicija izpostavila nujnost sprejetja zakona, Levica pa je izrazila zadržke glede vloge zasebnega sektorja. Pomembnost stabilnega in pravičnega financiranja je poudarila tudi stranka Svoboda. SDS in NSi sta izrazila nezadovoljstvo z nekaterimi vidiki predloga zakona.