Zakon o dolgotrajni oskrbi: “Primimo se za denarnice”
Poslanci bodo danes po nujnem postopku obravnavali zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil deležen ostre opozicije. Kljub uradnemu začetku parlamentarnih počitnic so se poslanci odločili končati izredno sejo, ki se je začela prejšnji teden. Opozicija nasprotuje predlogu zakona in pričakuje tudi veto državnega sveta.
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi se začel izvajati 1. januarja 2024, uvaja postopno pridobivanje pravic, vključno z oskrbo družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu, e-oskrbo, dolgotrajno oskrbo v institucijah in denarni prejemek. Po oceni ministrstva za solidarno prihodnost bo za financiranje zakona potrebnih 960 milijonov evrov letno. Državni proračun naj bi prispeval 190 milijonov evrov, preostali znesek pa naj bi bil pridobljen z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo od bruto plač in neto pokojnin. Opozicija nasprotuje predlagani stopnji prispevka, ki ni usklajena s socialnimi partnerji.
Kritike opozicije
Poslanec Zvonko Černač iz stranke SDS je izrazil kritiko, da novi zakon ne prinaša bistvenih novosti glede na že veljavni zakon, sprejet decembra 2021. Meni, da je novi zakon slabši od starega, pri čemer upravičenci plačujejo bistveno več za iste pravice. Prav tako je izrazil zaskrbljenost zaradi novih dajatev, ki bodo obremenile zaposlene, samostojne podjetnike, kmete in upokojence. Černač trdi, da bodo iz njihovih žepov vsako leto pobrali dodatnih 620 milijonov evrov.
“Ni razumskega odgovora, zakaj to počnete. Edini odgovor je v vašem revanšizmu, ki ga spremlja še politično sovraštvo, saj je treba uničiti vse, kar je bilo sprejeto v prejšnjem mandatu, pa četudi v škodo ljudi.”
Zvone Černač
Tudi v stranki NSi nasprotujejo predlogu zakona, saj nasprotujejo dodatnemu obremenjevanju plač. Poslanec Aleksander Reberšek je izrazil svoje nezadovoljstvo z novimi davki in se vprašal, ali je vlada ponosna na svoje rešitve. Prav tako so v NSi proti določitvi vstopnih točk na centrih za socialno delo, namesto na enotah zavoda za zdravstveno zavarovanje, kot je določeno v obstoječem zakonu. Kritični so tudi do omejitve izvajanja dolgotrajne oskrbe na kmetijah, ki jo novi zakon predvideva.
“Ko vlada Roberta Goloba pripravlja novi zakon, obstajata samo dve možnosti; ali bo govora o časovnicah ali pa se primimo za denarnice. Spoštovana koalicija, uvajate nove davke. Povejte mi, kako zelo ste ponosni na svoje rešitve?…Do sedaj so naše plače nadpovprečno obremenjene, sedaj hoče vlada vzeti še več. Komu v Sloveniji se bo še izplačalo še delati.”
Aleksander Reberšek
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je izjavil, da pričakuje potrditev predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Minister namreč meni, da je ta nujen in prinaša izvedljivo ureditev sistema za skrb za tiste, ki ne morejo skrbeti sami zase. Vendar pa je opozoril na težave pri financiranju. Poudaril je, da mora biti urejeno tudi to področje, da bo sistem izvedljiv. Maljevac je tudi opozoril na starajočo se družbo in napovedal, da bo do leta 2030 ena četrtina prebivalcev Slovenije starejša od 65 let.
Če bo zakon sprejet, bo začel veljati 1. januarja 2024, pri čemer se bodo prve pravice podelile družinskim članom. Leta 2025 naj bi bil vzpostavljen prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki naj bi zagotovil sredstva za financiranje. Opozicija pa vztraja, da mora biti stopnja prispevka usklajena s socialnimi partnerji.