Politične napetosti v Washingtonu znova postavljajo Združene države pred možnost zaprtja vlade. Fiskalno leto 2025 se izteka 30. septembra, toda kongresniki se še vedno niso dogovorili o proračunskih sredstvih za obdobje, ki se začne 1. oktobra 2025. Brez dogovora o financiranju se ZDA soočajo s scenarijem, ki bi prizadel več kot dva milijona javnih uslužbencev in imel daljnosežne posledice za gospodarstvo. To je sicer ponavljajoča se težava, saj so morali v zadnjih dveh letih večkrat sprejemati začasne ukrepe, da so se izognili zaustavitvi državnih institucij.
Obvezni izdatki, kot so vojska, nadzor zračnega prometa in socialna varnost, se izvajajo tudi v primeru zaprtja. Te storitve so zakonsko zaščitene in se financirajo ne glede na sprejetje proračuna.
Povsem drugače pa velja za tako imenovane diskrecijske izdatke – sem spadajo dejavnosti nacionalnih parkov, delo finančnih regulatorjev, kmetijska posojila in številne druge storitve. O teh izdatkih Kongres odloča vsako leto s 12 ločenimi zakoni. Če ti zakoni ne dobijo potrditve, pride do prekinitve delovanja nebistvenih javnih služb.
Euronews navaja, da je možna tudi začasna rešitev: sprejetje tako imenovane nadaljnje resolucije, ki omogoča omejeno financiranje za določeno obdobje. Takšni ukrepi so bili v preteklosti že večkrat uporabljeni, denimo v letih 2023 in 2024, ko so s kratkotrajnimi podaljšanji preprečili daljše zaprtje. Trenutna resolucija poteče ob polnoči 30. septembra 2025, kar pomeni, da so pogajanja v sklepni fazi.
V primeru zaprtja bi javni uslužbenci, zaposleni na nebistvenih področjih, morali na neplačan dopust. Njihovi kolegi v bistvenih službah bi delo nadaljevali, vendar brez plačila, ki bi ga dobili šele naknadno, ko bi bil proračun potrjen. Po preteklih izkušnjah se je delo običajno hitro nadaljevalo, ko je bil dosežen politični dogovor, toda negotovost in finančne težave zaposlenih v tem času niso bile zanemarljive.
Zamude pri financiranju prinašajo težave tudi dobaviteljem javnega sektorja, piše Euronews. Če plačila zastanejo, se podjetja lahko znajdejo v resnih težavah, kar bi lahko vodilo celo do izgube delovnih mest ali stečajev, če bi kriza trajala dlje časa.
Kompleksna pogajanja v kongresu
Za sprejetje nadaljnje resolucije v senatu je potrebnih 60 od stotih glasov, kar zahteva sodelovanje obeh političnih taborov. V predstavniškem domu imajo republikanci absolutno večino, v senatu pa je razmerje tesnejše – 53 republikancev proti 45 demokratom in dvema neodvisnima senatorjema, ki praviloma sodelujeta z demokrati. To pomeni, da republikanci za potrditev predloga potrebujejo podporo sedmih demokratov.
Demokrati pogojujejo podporo z ohranitvijo določenih socialnih programov, predvsem davčnih olajšav, povezanih z zdravstveno reformo Obamacare, ki naj bi potekle konec leta. Republikanci pa temu ostro nasprotujejo in trdijo, da bi to pomenilo dodatne stroške za zdravstvene ugodnosti tudi za nedokumentirane migrante.
Gospodarske posledice
Diskrecijski izdatki predstavljajo približno 27 odstotkov celotne porabe zvezne vlade. Njihova začasna ukinitev pomeni padec proizvodnje javnih storitev in zmanjšanje potrošnje javnih uslužbencev, ki so poslani na neplačan dopust, navaja Euronews. Po ocenah ekonomistov se realni četrtletni bruto domači proizvod zniža za od 0,1 do 0,3 odstotka za vsak teden zaprtja. Če bi trajalo cel mesec, bi BDP lahko padel za do 1,5 odstotka.
Čeprav se po odpravi zaprtja del potrošnje povrne, nekateri izdatki trajno izginejo. To vključuje vsakodnevne stroške, kot so kosila zunaj službe ali prevozi na delo. Zaprtje bi pomenilo tudi začasno prekinitev plačil dobaviteljem javnih institucij, kar bi po navedbah Euronews dodatno prizadelo gospodarstvo.
Pritisk na finančne trge
Na finančnih trgih bi se povečale obrestne mere za ameriške državne obveznice, saj bi vlagatelji v razmerah politične negotovosti zahtevali višje donose. To bi dodatno okrepilo skrbi glede doseganja dogovora o zgornji meji javnega dolga, ki je nujen, da se prepreči neplačilo obveznosti države.
Višje obrestne mere bi se lahko prelile v kreditni sektor in dodatno prizadele ameriški nepremičninski trg, ki se že sooča s težavami. Zaprtje bi ustavilo tudi delovanje nacionalnega programa zavarovanja pred poplavami, kar bi neposredno prizadelo kupce stanovanj, ki potrebujejo tovrstna zavarovanja za pridobitev posojil.
Poleg tega bi bila ohromljena objava pomembnih statističnih podatkov, ki jih pripravljajo javne agencije. To bi otežilo delo vlagateljem in centralni banki pri sprejemanju denarnih odločitev. Kombinacija višjih obrestnih mer, zmanjšane aktivnosti in pomanjkanja statističnih kazalcev lahko povzročila padec cen delnic.
Foto: Pexels