Wall Street okreva po izvzetju tehnoloških izdelkov iz carin
Terminske pogodbe na delnice Wall Streeta v Aziji danes beležijo rast, saj je Bela hiša iz tako imenovanih vzajemnih ameriških carin izvzela pametne telefone in računalnike. Novica je prinesla olajšanje na finančnih trgih, čeprav so bili dobički omejeni zaradi opozoril predsednika Donalda Trumpa, da carine na druge izdelke še vedno ostajajo verjetne v bližnji prihodnosti, navaja Reuters Trump je v nedeljo za novinarje pojasnil, da bodo tarife za polprevodnike objavljene že prihodnji teden, odločitev o pametnih telefonih pa bo sprejeta kmalu. Ta negotovost je vlagatelje držala v napetosti, saj nihanja v trgovinski politiki ZDA še naprej vplivajo na globalne trge.
Izjema, ki zajema 20 vrst izdelkov in predstavlja 23 odstotkov ameriškega uvoza iz Kitajske, je sprva prinesla optimizem med proizvajalce. Vendar pa analitiki opozarjajo, da dolgoročni obeti ostajajo negotovi. Bruce Kasman, vodja ekonomije pri JPMorgan, je izrazil zaskrbljenost: »Zmanjšanje pritiska po dnevu olajšanja je nekatere pomirilo, a nas ne. Univerzalni davek v višini 10 odstotkov je še vedno velik šok, davek na Kitajsko v višini 145 odstotkov pa je previsok. Nemogoče je ustaviti trgovino med dvema največjima gospodarstvoma na svetu brez posledic povsod.« Kasman je dodal, da JPMorgan ocenjuje 60-odstotno verjetnost recesije v ZDA in globalno.
Na trgih so terminske pogodbe na indeks S&P 500 po začetnem skoku zmanjšale rast na 0,8 odstotka, medtem ko so terminske pogodbe na Nasdaq zrasle za 1,2 odstotka. Prejšnji teden je indeks S&P 500 sicer pridobil 5,7 odstotka, a je še vedno za več kot 5 odstotkov nižji, kot je bil pred prvo objavo vzajemnih carin v začetku aprila. V Evropi so terminske pogodbe prav tako pokazale moč: EUROSTOXX 50 je zrasel za 2,6 odstotka, FTSE za 1,8 odstotka, DAX pa za 2,2 odstotka.
Poročila velikih bank in polprevodniki v ospredju
Poleg trgovinskih novic bo ta teden na trgih v ospredju več ključnih dogodkov. Med drugim bodo svoje poslovne rezultate objavile velike ameriške banke, kot so Goldman Sachs, Bank of America in Citigroup. Posebna pozornost bo usmerjena tudi na proizvajalca čipov TSMC, saj Trumpov načrt za preiskavo globalne dobavne verige polprevodnikov vzbuja veliko zanimanja. TSMC, ki je pomemben dobavitelj za tehnološke gigante, bo ključni kazalnik zdravja sektorja.
Poleg tega bodo vlagatelji spremljali makroekonomske podatke, kot so prodaja na drobno v ZDA in kitajski bruto domači proizvod. V sredo bo govoril tudi predsednik Federal Reserve Jerome Powell, ki bo verjetno deležen vprašanj o možnostih znižanja obrestnih mer in nedavnih pritiskih na trgu ameriških zakladnic. Donosi na 10-letne obveznice so v ponedeljek zjutraj ostali pri 4,48 odstotka, kar odraža največjo tedensko rast stroškov izposojanja v zadnjih desetletjih.
Azijski trgi in nihanja valut
Azijski delniški trgi so prav tako pokazali znake okrevanja. MSCI-jev najširši indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske je zrasel za 1,6 odstotka, potem ko je prejšnji teden izgubil več kot 4 odstotke. Kitajski indeks CSI300 je pridobil 0,5 odstotka, pri čemer so se dobro odrezali dobavitelji opreme za Apple. Japonski Nikkei je prav tako zrasel za 1,6 odstotka, čeprav je v zadnjih dneh močno nihal zaradi novic o carinah.
Japonski uradniki se medtem pripravljajo na trgovinska pogajanja z ZDA, ki bodo verjetno vključevala tudi razprave o valutni politiki. Nekateri japonski predstavniki pričakujejo, da bo Washington pritisnil na Tokio, naj podpre jen. Vendar pa je ameriški dolar že občutil posledice negotovosti, ki jo prinaša Trumpova trgovinska politika. Dolar je bil v ponedeljek pod pritiskom pri 142,80 jena, potem ko je prejšnji teden dosegel šestmesečni minimum pri 142,05. V primerjavi s švicarskim frankom je prav tako izgubil vrednost, saj je padel na 0,8169 franka, kar je najnižja raven v zadnjem desetletju.
Jonas Goltermann, namestnik glavnega tržnega ekonomista pri Capital Economics, je opozoril na širše posledice: »Negotovost v zvezi s politiko in gospodarskimi obeti povzroča posredno škodo. Motnje na trgu zakladnic in upad zaupanja v ameriške institucije in trge so resni. Ni več pretirano reči, da je rezervni status dolarja vsaj delno vprašljiv, čeprav mrežni učinki, ki podpirajo njegovo prevlado, ne bodo izginili čez noč.«
Zlato dosega rekorde, nafta pod pritiskom
Na surovinskih trgih je globalna negotovost prinesla nepričakovane dobičke za zlato, ki je v ponedeljek doseglo najvišjo raven vseh časov pri 3245 dolarjih za unčo. Nasprotno pa se nafta sooča s pritiski zaradi strahov pred globalno gospodarsko upočasnitvijo in povečane ponudbe OPEC. Cena nafte Brent je padla za 17 centov na 64,59 dolarja za sod, medtem ko je ameriška nafta izgubila 15 centov in dosegla 61,35 dolarja za sod. Kljub temu je nafta našla nekaj podpore zaradi možnosti prekinitve iranskega izvoza.
Evro je medtem zrasel na 1,1384 dolarja, kar je nekoliko manj od triletnega vrha pri 1,1474 dolarja. Evropska centralna banka, ki se bo sestala v četrtek, bo po pričakovanjih znižala obrestne mere za četrt točke na 2,25 odstotka. Tudi kanadska centralna banka bo imela sestanek, pri čemer trgi ocenjujejo približno eno proti tri možnosti za znižanje obrestnih mer, ki so trenutno pri 2,75 odstotka.
Portal24; Foto: Pixabay/Geralt