Vzajemne carine: Trumpova poteza za odpravo trgovinskih neravnovesij
Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz o uvedbi vzajemnih carin za ameriške trgovinske partnerje in nasprotnike. Po poročanju Euronewsa si s tem prizadeva odpraviti trgovinska neravnovesja z Washingtonom. Trump je ob podpisu izjave v Ovalni pisarni dejal: “Zaradi pravičnosti sem se odločil, da bom zaračunal vzajemno tarifo. Pošteno je do vseh. Nobena druga država se ne more pritoževati.”
Zvišanje carin je prilagojeno vsaki državi posebej in je namenjeno spodbujanju novih trgovinskih pogajanj. Kljub temu obstaja tveganje, da bodo tuje države odgovorile z lastnimi protiukrepi, kar bi lahko privedlo do trgovinske vojne. Trumpova administracija trdi, da bi nove carine izenačile konkurenčnost med ZDA in tujimi proizvajalci. Vendar ekonomisti opozarjajo, da bi stroške na koncu nosili ameriški potrošniki in podjetja zaradi višjih cen.
Scott Lincicome, strokovnjak za trgovino na inštitutu Cato, je dejal: “To bo neizogibno pomenilo višje tarife in s tem višje davke za ameriške potrošnike in proizvajalce.” Po njegovem mnenju Trumpov načrt odraža nerazumevanje delovanja svetovnega gospodarstva.
Fokus na davke in trgovinske ovire
Trumpov načrt posebej izpostavlja davke na dodano vrednost (DDV), ki so običajni v Evropski uniji, kot pomembno trgovinsko oviro. Poleg DDV namerava administracija ocenjevati tudi tarifne stopnje, predpise in industrijske subvencije drugih držav. Visoki uradnik Bele hiše je za Associated Press pod pogojem anonimnosti povedal, da bodo prihodki od novih carin prispevali k zmanjšanju proračunskega primanjkljaja, ki trenutno znaša 1,9 milijarde dolarjev (1,82 milijarde evrov).
Obsežni ukrepi in odzivi trgovinskih partnerjev
Trump je v zadnjih tednih že uvedel carine na uvoz iz Kanade in Mehike, dveh največjih trgovinskih partneric ZDA. Carine je začasno zamrznil za 30 dni, potem ko sta se državi dogovorili za okrepitev mejnega nadzora. Hkrati je uvedel 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija ter sankcije na kitajski uvoz zaradi vloge Kitajske pri proizvodnji opioida fentanila.
Kitajska je na ukrepe odgovorila s povračilnimi carinami na ameriško energijo, kmetijske stroje in avtomobile z velikimi motorji. EU, Kanada in Mehika so prav tako napovedale protiukrepe, kar nakazuje možno stopnjevanje trgovinskih napetosti.
Analitiki ameriške banke Wells Fargo opozarjajo, da bodo novi ukrepi verjetno negativno vplivali na gospodarsko rast. Po njihovem mnenju bi lahko zvišanje carin povečalo inflacijo in upočasnilo gospodarsko aktivnost. Kljub opozorilom je Trump zavrnil zahteve po dodatnih analizah vplivov na potrošnike, rekoč: “Ni kaj preučevati. Dobro bo šlo.”
Obseg trgovine med ZDA in Evropsko unijo je lani dosegel skoraj 1,3 milijarde dolarjev (1,24 milijarde evrov), pri čemer so ZDA izvozile 270 milijard dolarjev (258 milijard evrov) manj, kot so uvozile. Ta primanjkljaj ostaja ključni argument Trumpove administracije za ostrejše trgovinske ukrepe.
Portal24; Foto: Wikimedia Commons/ Bela Hiša Washington