Vulkanski pepel na Marsu: Ključ do odkrivanja nezemeljskega življenja?
Raziskave starodavnih vulkanskih ostankov na Marsu odpirajo nove možnosti za iskanje življenja zunaj našega planeta. Nova študija, objavljena v Journal of Geophysical Research: Planets, preučuje kamnine, ki bi lahko vsebovale dokaze o preteklem življenju na Rdečem planetu.
Znanstveniki so na območju Oxia Planum, predvidenem mestu pristanka misije roverja ExoMars Rosalind Franklin, ki bo izstreljena leta 2028, odkrili starodavne temne kamnine, navaja Space.com. Raziskovalci so s pomočjo satelitskih podatkov ugotovili, da so te kamnine najverjetneje nastale zaradi usedanja vulkanskega pepela, ki je bil pred milijardami let izstreljen visoko v marsovsko ozračje. Čeprav v bližini ni znanih vulkanov, strokovnjaki domnevajo, da je pepel prepotoval več sto ali celo tisoč kilometrov, preden se je usedel na tem mestu.
Emma Harris, vodilna avtorica študije z Naravoslovnega muzeja v Londonu, je poudarila, da so te eksplozivne vulkanske aktivnosti ključnega pomena za razumevanje geološke zgodovine Marsa. Po njenem mnenju so ostanki pepela morda zaščitili minerale, ki bi lahko ohranili znake starodavnega življenja.
Možnost ohranjanja znakov življenja
Raziskovalci domnevajo, da so temne kamnine v udarnih kraterjih ščitile minerale, ki so potencialno bogati z biološkimi dokazi. Preučevanje območij nižje nadmorske višine, kjer so bile kamnine bolje ohranjene, razkriva, da je pepel verjetno prišel v stik z dvignjeno podtalnico. Ta proces je omogočil lepljenje in cementiranje pepela, kar je pripomoglo k ohranitvi teh formacij.
Površina temnih kamnin je sicer preveč groba za prihodnjega roverja Rosalind Franklin, vendar bo lahko raziskoval njihove robove. Tam so najdeni z minerali bogati sedimenti, ki bi lahko razkrili pomembne informacije o zgodovini vode in morebitnega mikrobnega življenja na Marsu.
Težave pri izvedbi misije Rosalind Franklin
Misija Rosalind Franklin je doživela številne zamude, tudi zaradi vojne v Ukrajini. Leta 2022 je Evropska vesoljska agencija (ESA) prekinila sodelovanje z rusko vesoljsko agencijo Roscosmos, kar je povzročilo zamudo pri izstrelitvenem oknu leta 2023. Nato je maja 2024 ESA obnovila sodelovanje z NASA, ki je bila prvotni partner projekta.
Rover Rosalind Franklin bo opremljen z napredno opremo za vrtanje do globine 2 metrov pod površjem Marsa, kjer bo zbiral vzorce in jih analiziral v laboratoriju na krovu. Ti vzorci bodo ključni za iskanje sledi starodavnega življenja.
Iskanje sledi iz obdobja pred 4 milijardami let
Raziskovalci menijo, da so temne kamnine na Marsu nastale pred približno 4 do 3,7 milijarde let, v obdobju srednjega noaškega in zgodnjega hesperskega obdobja. To je čas, ko je bil Mars verjetno bolj podoben Zemlji, z aktivnimi vulkani in tekočo vodo.
“Če je na Marsu kdaj obstajalo življenje, bi to lahko bilo v tem obdobju,” je dejala Harris. “Zato se osredotočamo na te starodavne kamnine, da bi našli morebitne dokaze o vodi ali mikrobnem življenju, ki bi lahko obstajalo pred sušnim in geološko neaktivnim obdobjem Marsa, ki traja že tri milijarde let.”
Misija Rosalind Franklin in druge prihodnje raziskave bodo igrale ključno vlogo pri razumevanju preteklosti Marsa ter iskanju znakov nezemeljskega življenja. Obetavna odkritja vulkanskega pepela in z minerali bogatih kamnin na območju Oxia Planum ponujajo novo upanje, da bomo nekoč odkrili odgovore na eno največjih znanstvenih vprašanj – ali je življenje zunaj Zemlje mogoče.
Portal24; Foto: Pixabay