Vročinski val dvignil cene: Slovenija z rekordnimi cenami električne energije
Vroči val, ki se iz Pirenejev in Apeninov pomaknil proti jugovzhodni Evropi, je povzročil izrazito povečanje povpraševanja po električni energiji v regiji, kar bi lahko vodilo v morebitne omejitve dobave, poroča portal Montelnews, ki se sklicuje na vire med trgovci z električno energijo na Stari celini. Povišanje temperatur, ki je te dni doseglo svoj vrhunec, že povzroča motnje na trgih električne energije, kar se odraža v občutnem povišanju cen.
Vročinski val, ki pritiska na jugovzhodno Evropo, je povzročil izjemno povpraševanje po električni energiji, predvsem zaradi večje uporabe klimatskih naprav in drugih hladilnih sistemov. Trgovci z električno energijo so za Montelnews izjavili, da trenutno vsi kupujejo električno energijo, saj pričakujejo nadaljnje povišanje povpraševanja na Zahodnem Balkanu, kjer temperature močno naraščajo. Poudarili so tudi, da pričakujejo, da bo to povečano povpraševanje dodatno obremenilo že tako napeto oskrbo z energijo v regiji.
Visoke cene električne energije v jugovzhodni Evropi
Cene električne energije na trgih jugovzhodne Evrope so v torek dosegle med 126 in 171 evrov za megavatno uro, pri čemer je bila najvišja cena zabeležena v Sloveniji, kjer je dosegla kar 443 evrov za megavatno uro. Ta cena je bila bistveno višja od tistih v zahodni Evropi, kjer so, na primer, cene v Nemčiji znašale 108 evrov za megavatno uro.
Na hrvaški borzi z električno energijo (CROPEX) so cene električne energije dosegale vrhove pri 219 evrih za megavatno uro, pri čemer se je trgovanje za dan vnaprej zaključilo pri ceni 99 evrov za megavatno uro. To je bilo sicer nekoliko nižje od zaključne cene 126 evrov za megavatno uro v torek, vendar so dnevni skoki v cenah dosegali kar 392 evrov za megavatno uro, kar odraža izjemno volatilnost na trgu zaradi ekstremnih vremenskih razmer.
Napovedi meteorologov in možne omejitve dobave
Meteorologi napovedujejo, da bi lahko vročinski val v tem tednu prinesel temperature nad 40 stopinj Celzija po celotnem Balkanu. Državna meteorološka služba Srbije opozarja, da bi lahko temperature v regiji narasle tudi za do 12 stopinj v primerjavi s prejšnjimi tedni. Zaradi tega se upravljavci omrežij in trgovci z energijo v vzhodni Evropi pripravljajo na morebitne omejitve dobave in dodatne skoke povpraševanja po električni energiji.
Andrea Tura, meteorološki strokovnjak pri italijanski napovedovalni službi Meteo Giuliacci, je za Montelnews komentiral, da se v vzhodni Evropi pripravljajo na morebitne omejitve dobave zaradi napovedanih ekstremnih temperatur, ki bi lahko povzročile še dodatno obremenitev elektroenergetskega sistema v regiji.
Gozdni požari in njihova vloga pri povišanju cen
Portal Montelnews navaja tudi podatke iz Španije, kjer so po padcu temperatur na 23 stopinj Celzija zabeležili občuten padec cen električne energije. Končne trgovalne cene so sredi tedna dosegle 44 evrov za megavatno uro, kar predstavlja 50-odstotni padec glede na cene v začetku tedna. Vendar pa se pričakuje, da bo vročinski val do konca tedna ponovno zvišal cene električne energije na regionalnih trgih jugovzhodne Evrope.
Pri tem Montelnews izpostavlja možen vpliv požarov v Grčiji na cene električne energije. Styliani Sarri, inženir pri grškem operaterju elektroenergetskega omrežja DSO Hedno, je za Montelnews pojasnil, da so gozdni požari poslabšali vpliv vročinskega vala na Grčijo. Zaradi vrhunca turistične sezone je grški elektroenergetski sistem pod eno največjih obremenitev v tem letu, kar bi lahko še dodatno povišalo cene, medtem ko bi morebiten padec proizvodnje iz fotovoltaike zaradi požarov lahko še poslabšal situacijo.
Junijski izpad električne energije na Balkanu
Na težavno situacijo v jugovzhodni Evropi nakazuje tudi razpad elektroenergetskih sistemov Črne gore, Albanije, Bosne in Hercegovine, Grčije in Hrvaške 21. junija letos, kar je povzročilo obsežen izpad električne energije. Preiskava, ki jo vodi evropski operater elektroenergetskega omrežja Entso-E, je razkrila, da je bil epicenter tega dogodka v Črni gori. Po prvih ugotovitvah preiskave naj bi bilo pred izpadom distribuiranih približno 2000 megavatov električne energije v črnogorsko omrežje po podmorskem kablu iz Italije, medtem ko je v nasprotni smeri v Italijo steklo 417 megavatov.
Ob 12.09 in 12.22 uri tistega dne je prišlo do dveh nepričakovanih izklopov daljnovodov v Črni gori in na meji med Albanijo in Grčijo, kar je povzročilo kaskaden padec napetosti v širši regiji. To je sprožilo delovanje zaščitnih naprav, ki so prekinile povezave, in prizadeto območje je bilo ločeno od elektroenergetskega sistema celinske Evrope. Vendar pa so se elektroomrežja na Balkanu uspela uskladiti in v manj kot treh urah ponovno vzpostaviti potrebno napetost v omrežju.
[Vir: Jutranji list]; Portal24; Foto: