Vrhovno sodišče ZDA zavrnilo Trumpov poskus hitrih deportacij pod starim zakonom
Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je v petek, 16. maja 2025, z odločitvijo sedmih proti dveh zavrnilo zahtevo administracije predsednika Donalda Trumpa, da bi nadaljevala s hitrimi deportacijami Venezuelcev, osumljenih članstva v tolpi, na podlagi redko uporabljenega zakona iz 18. stoletja.
Odločitev je zadnji v nizu sodnih porazov za Trumpove poskuse pospeševanja deportacij oseb, ki naj bi nezakonito vstopile v ZDA, in poudarja pomen pravice do pritožbe za prizadete posameznike. Sodišče je primer vrnilo na zvezno prizivno sodišče, kjer se bo pravna bitka nadaljevala.
Zgodovinski zakon pod drobnogledom
Administracija Donalda Trumpa je marca letos sklicevala zakon o sovražnih tujcih (Alien Enemies Act) iz leta 1798, da bi pospešila deportacije oseb, osumljenih članstva v venezuelski kriminalni tolpi Tren de Aragua.
Zakon, ki je bil nazadnje uporabljen med drugo svetovno vojno, omogoča predsedniku široka pooblastila za odstranitev tujcev v času vojne ali invazije. Trumpova administracija je tolpo označila za teroristično organizacijo, kar je sprožilo burne pravne spore.
Kritiki, vključno z Ameriško unijo za državljanske svoboščine (ACLU), trdijo, da administracija zakona zlorablja, saj primeri ne izpolnjujejo pogojev vojnega stanja, poleg tega pa naj bi bil postopek identifikacije članov tolpe pomanjkljiv, saj temelji na nezanesljivih kazalnikih, kot so tetovaže.
Po poročanju CNN je vrhovno sodišče že aprila določilo, da morajo posamezniki, ki so tarča deportacije, dobiti ustrezno obvestilo in razumen čas za pritožbo, kar je administracija v več primerih prezrla.
Sporna izvedba deportacij
Vrhovno sodišče je že aprila izdalo začasno prepoved deportacij iz pripora v severnem Teksasu, potem ko je ACLU opozorila, da administracija pripravlja hitre izgone brez ustreznega pravnega postopka. Petkova odločitev je to prepoved podaljšala, pri čemer je sodišče poudarilo, da 24-urno obvestilo o deportaciji, ki ga je administracija štela za zadostno, ne izpolnjuje pogojev za pravično obravnavo.
Po mnenju sodišča morajo posamezniki imeti možnost vložitve pritožbe prek t. i. habeas corpus peticij, kar omogoča posamično izpodbijanje pridržanja. Zvezna sodnica Stephanie Haines je v ločeni odločitvi določila, da mora biti posameznikom zagotovljenih vsaj 21 dni za vložitev pritožbe, kar je v nasprotju s stališčem administracije, da zadostuje že 12 ur.
Pravni strokovnjaki opozarjajo, da hitrost, s katero administracija izvaja deportacije, ogroža temeljne pravice posameznikov.
Odzivi in nadaljevanje pravne bitke
Predsednik Trump je na družbenem omrežju Truth Social izrazil razočaranje nad odločitvijo, češ da vrhovno sodišče “ne dovoli odstraniti kriminalcev iz države”. V objavi je zatrdil, da odločitev ščiti “morilce, preprodajalce drog in duševno bolne”, kar je sprožilo ostre kritike pravnih strokovnjakov, ki poudarjajo, da sodišče zgolj uveljavlja ustavne pravice.
Sodnika Samuel Alito in Clarence Thomas sta edina glasovala proti odločitvi, pri čemer je Alito v svojem ločenem mnenju zapisal, da sodišče prehitro posega v primer, ne da bi počakalo na odločitev nižjih sodišč.
Pravna bitka se zdaj seli na prizivno sodišče 5. kroga v Louisiani, kjer bodo sodniki odločali o zakonitosti uporabe zakona iz leta 1798 in o tem, koliko časa morajo imeti posamezniki za pritožbo. Medtem ostaja vprašanje, kaj se bo zgodilo z več kot 200 posamezniki, ki so že bili deportirani v zloglasni zapor v Salvadorju, med drugim tudi Kilmar Ábrego García, ki je bil po priznanju administracije izgnan pomotoma.
Ana Koren
Portal24; Foto: Wikipedia/Gage Skidmore