Vrednost dolarja se vzpenja že šesti teden zapored
Minuli teden je na deviznih trgih prinesel še en dvig vrednosti dolarja glede na košarico valut, kar je že šesti zaporedni teden rasti. Napovedi o morebitnem dodatnem zvišanju ključnih obrestnih mer s strani ameriške centralne banke so okrepile privlačnost dolarja. Indeks dolarja, ki meri vrednost ZDA v primerjavi s šestimi najpomembnejšimi svetovnimi valutami, je pretekli teden narasel za 0,6 odstotka, dosegel je 104,19 točke. Evro je v primerjavi z dolarjem oslabel za 0,65 odstotka, s tečajem 1,0795 dolarja. Japonski jen se je prav tako znašel v izgubi, saj se je dolar okrepil za 0,7 odstotka na 146,40 jena.
Krepka rast ameriškega gospodarstva in vztrajno visoke obrestne mere FED-a so gonilniki za rast vrednosti dolarja. Ta vzpon, ki traja že šesti teden, daje vtis, da bi se ZDA lahko izognile recesiji. Donosnosti 10-letnih ameriških državnih obveznic so dosegle eno najvišjih ravni v zadnjih 16 letih. Slednje še dodatno podkrepljuje zaupanje v gospodarsko okrevanje. Špekulacije o novem dvigu obrestnih mer do konca leta so privedle do rasti teh donosnosti že več tednov.
FED
Na tradicionalnem srečanju centralnih bankirjev v ameriškem mestu Jackson Hole je predsednik FED-a, Jerome Powell, potrdil, da se bo centralna banka še naprej previdno odločala o nadaljnjem zaostrovanju denarne politike. Kljub temu pa Powell poudarja, da obrestne mere še niso dosegle ravni, ki bi zagotavljale, da se bo inflacija vrnila k cilju dveh odstotkov.
Trg trenutno ne pričakuje dodatnega dviga obrestnih mer na septembrskem zasedanju FED-a, temveč se osredotoča na prihodnje gospodarske podatke, ki bodo pokazali učinke dosedanjih sprememb v denarni politiki. Mnogi analitiki pa napovedujejo, da bi se obrestne mere lahko dvignile na zasedanjih novembra ali decembra, in sicer za 0,25 odstotne točke.
Evro pa je pretekli teden doživel pritisk zaradi šibkosti evrskega gospodarstva. Slednje pa pušča Evropsko centralno banko v dilemi. Kljub visoki inflaciji so tveganja recesije preprečila večkratno zvišanje obrestnih mer. ECB se tako znajde v zahtevnem položaju, saj se mora odločati med obvladovanjem inflacije in preprečevanjem recesije.