Von der Leyen desne glasove lovi tudi z zaostrovanjem migracijske politike
Evropska komisarka za notranje zadeve, Ylva Johansson, je sporočila, da bo Komisija Evropske unije še ta mesec predlagala spremembe vizumskega režima EU. Napoved je razvidna iz dveh pisem, naslovljenih na države članice, v katere je imel vpogled Euractiv.
Spremembe vizumskega režima so odgovor na zaskrbljenost držav članic EU glede nedovoljenih migracij in mejnih spopadov na vzhodni meji bloka. Johansson je v pismu z dne 9. julija napovedala, da bo Komisija izdala predloge za vizumske ukrepe v skladu s členom 25a vizumskega zakonika. Ta člen omogoča začasno ukinitev nekaterih vizumskih ugodnosti za države, ki ne sprejmejo vrnitve svojih državljanov, ki so nezakonito vstopili v EU.
Pisma sovpadajo s prizadevanji predsednice Komisije Ursule von der Leyen za njeno ponovno izvolitev pred plenarnim glasovanjem 18. julija, kjer bo računala na podporo z vseh političnih strani, vključno z desnico, ki se osredotoča na migracijska vprašanja. Johansson v pismih poziva tudi k “hitremu napredku” v pogajanjih o revidiranem mehanizmu začasne odprave vizumov, kar naj bi zmanjšalo nedovoljene migracije z obravnavo velikega števila neutemeljenih prošenj za azil iz držav brez vizumov.
Predlagane revizije vizumov
Predlagane revizije vizumov, ki bi državam EU omogočile zaviranje vizumske politike v izrednih razmerah, so bile v pripravi že dlje časa. Komisija je predlog predstavila oktobra 2023, vendar so države članice zahtevale seznam razlogov za začasno ukinitev vizumov, vključno z “znatnim in nenadnim poslabšanjem zunanjih odnosov Unije s tretjo državo”. Ministri so maja opozorili, da mnoge prošnje za azil v EU vložijo osebe iz držav, ki so izvzete iz vizumske obveznosti, ali osebe s schengenskim vizumom.
Johansson v pismu odmeva tudi prizadevanja von der Leyen za razširitev partnerstev s tretjimi državami. V prejšnjem mandatu je bila von der Leyen kritizirana s strani nevladnih organizacij in levičarskih političnih sil zaradi partnerstev s Tunizijo in Egiptom, ki so jih mnogi razumeli kot del prizadevanj EU, da bi migrantom preprečila dostop do njenih meja. Države članice so maja Komisijo pozvale, naj gradi “na modelih, kot je protokol Italija-Albanija,” kjer Italija eksternalizira prošnje za azil migrantov, ki jih v mednarodnih vodah reši italijanska obalna straža.
Razdiralno vprašanje
Migracije so se v prejšnjem mandatu izkazale za razdiralno politično vprašanje, pri čemer je von der Leyen poskušala vzpostaviti ravnovesje z desnico glede migracijskih vprašanj. Čeprav ima koalicija, ki jo je podprla v prejšnjem mandatu, še vedno več kot polovico poslanskih mest v DZ, se je večina skrčila. Zato von der Leyen računa na podporo Zelenih in bolj konservativnih, desnih, protimigrantskih poslancev iz konservativne skupine ECR italijanske premierke Giorgie Meloni.
V odgovor na pozive k okrepitvi boja proti instrumentalizaciji migrantov bo Komisija objavila tudi razpis za zbiranje predlogov v vrednosti 150 milijonov evrov za zmogljivost nadzora meja EU. Finska je pod pritiskom organiziranih migracij iz Rusije nedavno dovolila pošiljanje migrantov v tretje države, medtem ko so Baltske države in Poljska pozvale k obrambni liniji pred “hibridnimi grožnjami”. Johansson v pismu dodaja, da bi morala biti instrumentalizacija prepoznana kot grožnja varnosti EU.
[Vir: Euractiv]; Portal24; Foto: MFS X (fotografija je simbolna)