Dve leti po tem, ko je argentinski predsednik Javier Milei s svojo simbolično „motorno žago“ obljubljal, da bo zarezal v neučinkovit državni aparat, se država sooča z razočaranjem in negotovostjo. V nedeljo bodo potekale delne parlamentarne volitve, ki bodo pokazale, ali Milei še uživa podporo volivcev.
Ena izmed prvih, ki so se od njega javno odvrnili, je nekdanja poslanka Marcela Pagano, dolgoletna članica vladajoče stranke La Libertad Avanza. Kot je dejala za DW, je verjela, da bo Milei prinesel resnične spremembe, vendar „je šlo vse narobe“. Po njenih besedah je vlada zanemarila srednji razred in ranljive skupine, korupcija pa ostaja nespremenjena. „Tisti, ki bi morali odgovarjati, so zaščiteni, ne pa razrešeni,“ je dodala.
Pagano je v pismu predsedniku zapisala, da se je obkrožil z „opportunisti in prilizovalci“, medtem ko je vsaka kritika kaznovana. V državi, kjer morajo številni upokojenci izbirati med hrano in zdravili, univerze pa se soočajo s pomanjkanjem sredstev, po njenem mnenju vlada izgublja stik z realnostjo.
Kljub temu so številni ekonomisti sprva pozdravili Mileijev gospodarski program, s katerim mu je uspelo znižati inflacijo na 2,1 odstotka mesečno, kar je za Argentino izjemen dosežek. Toda visoka cena teh ukrepov postaja vse bolj očitna.
Več kot 25.000 malih in srednje velikih je podjetij začasno zaprlo obrate zaradi padca povpraševanja in visokih stroškov energije, navaja DW. Kupna moč formalnih plač se je zmanjšala za približno 20 odstotkov, realna vrednost minimalnih pokojnin pa za več kot 30 odstotkov. Gospodarska dejavnost v gradbeništvu, trgovini in storitvah je skoraj zastala.
Milei je z ostrimi varčevalnimi ukrepi ukinil več deset tisoč delovnih mest v javnem sektorju, zmanjšal subvencije in združil številna ministrstva. Medtem ko država prvič po letu 2010 beleži proračunski presežek, se življenjski standard večine prebivalstva slabša. „Moj mesec se konča dvajsetega,“ pravijo mnogi Argentinci, ki do konca meseca preprosto ne zmorejo več kriti osnovnih stroškov.
Socialna kriza in padanje podpore
Po ocenah analitikov mora vsak drugi Argentinec poseči po prihrankih, da bi preživel mesec. Cene so primerljive s tistimi v ZDA ali Evropi, plače pa stagnirajo. „Ljudje kupujejo cenejše izdelke, odlašajo z naložbami in se zadolžujejo,“ je za DW dejal politični analitik Sergio Berensztein. Po njegovih besedah se država že dve četrtletji nahaja v recesiji, kar povzroča močan padec domače porabe.
Milei je medtem znova iskal podporo v Washingtonu, kjer ga ameriški predsednik Donald Trump opisuje kot „svojega najljubšega predsednika“. Trump je obljubil pomoč v obliki valutne zamenjave v vrednosti 20 milijard dolarjev, a hkrati postavil pogoj: „Če zmaga, bomo ostali z njim. Če ne, bomo odšli.“
Ankete napovedujejo tesen izid med Mileijevo stranko La Libertad Avanza in peronisti, ki so po zmagi na pokrajinskih volitvah v Buenos Airesu okrepili položaj. Mileijeva podpora se je po podatkih javnomnenjskih raziskav spustila na okoli 40 odstotkov.
Korupcija v predsednikovem krogu
Mileijev padec priljubljenosti spremljajo tudi korupcijski škandali znotraj vlade. Njegova sestra Karina Milei, generalna sekretarka stranke in ena najvplivnejših oseb v predsedniški palači, naj bi prejela provizijo pri podeljevanju državnih pogodb farmacevtskim podjetjem, kar sama odločno zanika.
Škandal, ki ga argentinski mediji imenujejo „Karinagate“, pa ni edini. Mileijev zaveznik José Luis Espert naj bi imel povezave s preprodajalci drog, zaradi česar se je moral umakniti iz volilne kampanje.
Politični analitik Berensztein ocenjuje, da bo nedeljski volilni izid preizkus Mileijevega političnega preživetja. „Čeprav bi mu morebitna zmaga dala nekaj manevrskega prostora, to ne bo rešilo globljih težav Argentine,“ je dejal za DW. „Predsednik se bo moral naučiti graditi mostove in opustiti konfrontacijski slog, če želi ohraniti vpliv v preostanku mandata.“
Foto: Wikimedia/Vox España