Vlada za izboljšanje varnosti v romskih skupnostih ustanovila podskupino
Zaradi naraščajočih napetosti med romsko skupnostjo in prebivalci jugovzhodne Slovenije je bila sklicana izredna seja medresorske delovne skupine, ki se ukvarja z romskimi vprašanji. Seje se je udeležil tudi premier Robert Golob, kar poudarja pomembnost in nujnost obravnave te kompleksne problematike.
Na seji so sklenili ustanoviti posebno podskupino, ki se bo osredotočila izključno na izboljšanje varnostne situacije v regijah, kjer so napetosti najbolj izrazite. Podskupina je bila ustanovljena na pobudo predsednika vlade, kar je pojasnila državna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Helga Dobrin. “Ugotovili smo, da bo treba spremeniti način dela medresorske delovne skupine, tako da se bo celotna skupina še vedno ukvarjala z ukrepi na področju integracije Romov, posebna podskupina pa se bo osredotočila izključno na izboljšanje varnostne problematike,” je pojasnila Dobrin. Dodala je, da so pripadniki romske skupnosti pogosto stigmatizirani zaradi kriminalnih dejanj posameznikov iz njihove skupnosti, kar kot demokratična država ne smemo dopuščati.
Medresorska delovna skupina je tudi pozvala policijo, da pripravi analizo, ki bo pokazala, v kolikšni meri je povečana prisotnost policije vplivala na izboljšanje varnostnih razmer v območjih, kjer živi romska populacija, ter ali so potrebni dodatni ukrepi. Ob tem bodo notranje ministrstvo in ministrstvo za pravosodje pregledala ključne težave pri pregonu kriminalitete in izvajanju kazenskih sankcij.
V trenutku, ko sem prevzela medresorsko delovno skupino, je bila največja težava neobiskovanje šole romskih otrok oziroma nezaključevanje osnovnošolskega programa, tako da smo v medresorski delovni skupini najprej pozvali ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, da pripravita neke ukrepe, s katerimi bi izboljšali stanje na tem področju.
Helga Dobrin
Intenzivna prizadevanja za integracijo
Helga Dobrin je izpostavila, da so v zadnjem času potekali številni intenzivni sestanki, osredotočeni predvsem na izboljšanje integracije romske skupnosti. Ena od največjih težav, s katero se soočajo, je neobiskovanje šole romskih otrok in nezaključevanje osnovnošolskega programa. Zato je medresorska delovna skupina pozvala pristojna ministrstva, naj pripravijo ukrepe, s katerimi bi izboljšali stanje na tem področju.
Sejo je spremljalo tudi nezadovoljstvo med nekaterimi župani in predstavniki romske skupnosti. Župani, kot sta ribniški Samo Pogorelec in začasni kočevski župan Gregor Košir, so izrazili razočaranje nad pomanjkanjem konkretnih gradiv za sejo. Košir je bil po sestanku kritičen do pristopa vlade: “Začelo se ni najbolje. Spet smo se veliko pogovarjali, spet so resorji poročali o tem, kaj naj bi se delalo itd. Župani pa smo še enkrat zelo konkretno orisali situacijo na terenu, ker je to najpomembneje.”
Ugotovili smo, da bo treba spremeniti način dela medresorske delovne skupine, tako da se bo celotna skupina še vedno ukvarjala z ukrepi na področju integracije Romov, posebna podskupina pa se bo osredotočila izključno na izboljšanje varnostne problematike. Ta podskupina je ustanovljena na predlog predsednika vlade. Na podlagi današnje razprave smo namreč ugotovili, da so pripadniki romske skupnosti v največji meri stigmatizirani prav zaradi kriminalnega delovanja posameznikov v njihovi skupnosti in tega kot demokratična država ne smemo dovoliti, zato se bo ta nova podskupina osredotočila na iskanje rešitev na varnostnem področju.
Helga Dobrin
Dva ločena pristopa: integracija in kriminaliteta
Na koncu seje so se udeleženci dogovorili o ločenem pristopu k reševanju težav: ena skupina se bo ukvarjala z integracijskimi napori, kot so izobraževanje in socialne zadeve, druga pa bo osredotočena na kriminaliteto. “Naše mnenje s terena je, da če se kriminal povečuje, in ni pomembno, ali je to vezano na romsko skupnost ali ne, in imamo napade na policiste, potem je najprej treba to zadevo urediti, da se sploh lahko pogovarjamo o nekih mehkejših pristopih za boljšo integracijo,” je poudaril Košir.
Začelo se ni najbolje. Spet smo se veliko pogovarjali, spet so resorji poročali o tem, kaj naj bi se delalo itd. Župani pa smo še enkrat zelo konkretno orisali situacijo na terenu, ker je to najpomembneje. Teh stvari se iz Ljubljane žal ne bo dalo voditi niti reševati. Seveda je predsednik vlade ves čas poslušal to debato, ki ni šla v pravo smer. Šlo je predvsem za “pingpong”, ali so za to krive občine, ali je kriva romska skupnost, ali je kriva država, kar je povsem nekoristno za kogar koli. Neki dogovor na koncu, ki smo ga uskladili s predsednikom vlade, je bil, da ločimo dva dela, in sicer integracijske napore, se pravi pri izobraževanju, v socialnih trenutkih, okoljskih zadevah, in pa kriminaliteto.
Gregor Košir
Košir je ob koncu sestanka še opozoril na težave, s katerimi se soočajo policisti v predkazenskih in kazenskih postopkih. “Učinkovitost na tem področju je tako nizka, da bi bilo dobro, da tukaj nekaj naredijo,” je dejal in poudaril, da so potrebne spremembe zakonodaje, ki bi omogočile učinkovitejše ukrepanje.
Obveščeni smo, da imajo predvsem policisti v predkazenskih in kazenskih postopkih veliko težav pri opravljanju svojega dela in da je učinkovitost na tem področju tako nizka, da bi bilo dobro, da tukaj nekaj naredijo. Ampak kako se bodo ti sklepi odražali na terenu, ali so lahko prebivalci mirnejši, težko rečem. Dokler se o njih samo pogovarjamo – in žal se pogovarjamo predolgo –, do takrat pač učinka na terenu ne bo. Ko bodo policisti imeli nekoliko lažje delo, ko jih bo mogoče več na tistih območjih, kjer jih potrebujemo, ko bo mogoče kakšen zakon odprt … ker to je najpomembnejše in to smo tudi interpretirali, češ odprite nekatere zakone, ki imajo očitne pomanjkljivosti, ne samo za romsko populacijo, pač pa za vse, ki to izkoriščajo. Podprite zakone, pojdite v DZ, sprejmite to in potem se bomo lahko naprej pogovarjali, ali so kakšni učinki ali ne.
Gregor Košir
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Policija