Vlada preložila podnebni zakon: Slovenija tvega izgubo 350 milijonov evrov
Včerajšnja seja vlade je prinesla nepričakovano odločitev: dolgo pričakovani podnebni zakon, ki bi Sloveniji omogočil pospešen zeleni prehod in črpanje 350 milijonov evrov za blaženje energetske revščine, je bil umaknjen z dnevnega reda. Kot poroča MMC RTV SLO, je vlada obravnavo zakona zgolj “odložila”, a negotovost glede njegove prihodnosti ostaja. Zamude pri sprejetju zakona bi lahko Sloveniji zaprle vrata do zajetnih evropskih sredstev, namenjenih socialnemu skladu in podnebnim ukrepom.
Podnebni zakon je bil že pred sejo deležen kritik zaradi zmanjšane ambicioznosti. Prvotna različica je predvidevala ukrepe, kot je ukinitev subvencij za fosilna goriva, vključno z vračanjem trošarin avtoprevoznikom in kmetom. Vendar je bil predlog po usklajevanjih med ministrstvi okleščen. “Zakon ni več tako ambiciozen, a vsaj ne bomo več brez zakona,” je pred sejo vlade za MMC RTV SLO dejal minister za podnebje, okolje in energijo Bojan Kumer. Kljub temu zakon ostaja ključni del koalicijske pogodbe, saj naj bi pospešil doseganje ciljev zelenega prehoda.
Izpusti toplogrednih plinov iz prometa v Sloveniji še vedno naraščajo in so leta 2022 predstavljali 42 odstotkov vseh emisij, kar Slovenijo uvršča med države z visokim deležem prometnih emisij v EU. Podnebni zakon bi z uvedbo evropske direktive o emisijskih kuponih (ETS 2) za stavbe in cestni promet omogočil zmanjšanje teh emisij. Vendar pa je prav prenos te direktive sprožil nesoglasja, ki so privedla do odložitve obravnave.
Koalicijska nesoglasja in usklajevanja
Po poročanju MMC RTV SLO naj bi odločitev za umik zakona iz dnevnega reda sprejel predsednik vlade po jutranjem koalicijskem sestanku. “Pri umiku točke z dnevnega reda vlade gre za odločitev predsednika vlade, in sicer po tem, ko so vse stranke koalicije opozorile, da zakon ni usklajen. Na to so opozorili tako iz Levice, kot vodja poslanske skupine Svoboda,” so zapisali pri stranki SD. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je zanikal, da bi sam nasprotoval zakonu, in poudaril, da so se vse tri koalicijske stranke strinjale, da je potrebno dodatno usklajevanje.
Direktorica Urada vlade za komuniciranje Petra Bezjak Cirman je za MMC RTV SLO pojasnila, da zakon ni bil umaknjen, temveč le odložen, in da ga bo vlada obravnavala v najkrajšem možnem času. “Na sestanku koalicije pred sejo vlado se je pokazalo, da zakon še ni povsem usklajen, zato si bo koalicija vzela še nekaj časa, da ta pomembni zakon res dobro uskladi, potem ga bo v čim krajšem možnem času vnovič dala na dnevni red seje vlade,” je dejala. Vendar pa konkreten datum obravnave ni bil naveden, kar odpira vprašanja o nadaljnjih zamudah.
Ogrožena evropska sredstva za socialni sklad
Sprejetje podnebnega zakona je ključno za prenos evropske direktive, ki uvaja sistem trgovanja z emisijskimi kuponi za stavbe, cestni promet in manjše industrijske objekte. Slovenija bi morala direktivo prenesti že lani, najpozneje pa bo začela veljati leta 2027. Z zamudami pri sprejetju zakona Slovenija tvega, da ne bo mogla pravočasno dostopati do sredstev iz prodaje emisijskih kuponov. Kot navaja MMC RTV SLO, bi ti prihodki omogočili ustanovitev socialnega sklada, ki bi zagotovil 350 milijonov evrov za obdobje 2027–2032. Sredstva bi bila namenjena izključno najrevnejšim gospodinjstvom za blaženje energetske in prevozne revščine.
Poleg tega bi podnebni zakon odprl možnost za črpanje dodatnih sredstev v podnebni sklad, in sicer do 200 milijonov evrov na leto. Če bi bil zakon sprejet kmalu, bi Slovenija lahko začela koristiti ta sredstva že prihodnje leto, kar bi bistveno okrepilo njene podnebne in socialne politike.
Kaj prinaša podnebni zakon?
Kljub kompromisom podnebni zakon prinaša več novosti. Poleg prenosa evropske direktive o emisijskih kuponih uvaja dajatev na zasebne lete, kar bi obdavčilo lastnike ali uporabnike zrakoplovov za domače in mednarodne zasebne prevoze. Zakon prav tako krepi odpornost na posledice podnebnih sprememb, saj Slovenija beleži najvišji obseg škode zaradi podnebne krize med članicami EU. Minister Kumer je poudaril, da zakon podpira cilj zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv, saj je Slovenija lani za njihov uvoz porabila štiri milijarde evrov.
Vendar pa zakon ne predvideva ukinitve vračila trošarin za komercialne prevoznike, kar bi lahko spodbudilo prehod na bolj trajnostne oblike prevoza. Državni sekretar Uroš Vajgl je pojasnil, da bi ukinitev teh spodbud negativno vplivala na proračunske prihodke, saj prevozniki gorivo kupujejo tudi v sosednjih državah, kjer so podobne ureditve še naprej v veljavi.
Zamuda pri sprejetju podnebnega zakona tako ostaja pereč problem, ki ne ogroža le podnebnih ciljev Slovenije, temveč tudi njeno sposobnost za črpanje evropskih sredstev.