Visoke obrestne mere ECB zavirajo zeleni in digitalni prehod v EU
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se sooča z nepričakovanimi in nepotrebnimi izzivi pri uresničevanju svojih ambicioznih načrtov za povečanje naložb v svojem drugem mandatu. Ti izzivi izhajajo iz stalnega zanemarjanja sekundarnega mandata Evropske centralne banke (ECB), da “podpirajo splošne gospodarske politike v Uniji”.
Politične smernice von der Leyen za drugi mandat so bile namenjene “turbo polnjenju” naložb, s katerimi obljublja sprostitev financiranja za zeleni, digitalni in socialni prehod. 18. julija je v Evropskem parlamentu poudarila, da mora biti ta mandat čas naložb, kar je bila tudi osrednja točka njene ponovne izvolitve in Strateške agende za EU, o kateri so odločali voditelji držav članic.
Kljub tem načrtom je ECB le nekaj ur po govoru von der Leyen objavila, da bo obrestne mere ohranila na zgodovinsko visokih ravneh. Visoke obrestne mere ovirajo nujno potrebne naložbe v prehod na zeleno in digitalno gospodarstvo, ki bi ustvarile nova kakovostna delovna mesta in izboljšale produktivnost.
Zamrznitev obrestnih mer
ECB-jeva odločitev o zamrznitvi obrestnih mer je presenetljiva, saj so njihovi lastni podatki pokazali, da so bili dobički glavno gonilo inflacije med letoma 2021 in 2023. Podatki Evropske komisije kažejo, da so korporacije lani po vsej EU povečale svoje dobičke za skoraj 2 odstotka. Vrednost plač, ob upoštevanju inflacije, pa je medtem padla. To jasno kaže, da se soočamo s spiralo dobička in cene, ne pa s spiralo plače in cene.
Nedavna študija za Evropski parlament pojasnjuje, da denarna politika le malo pomaga pri ustavljanju inflacije prodajalcev. Politika namesto tega povečuje finančni pritisk na zaposlene, ki se že tako soočajo z visokimi stroški posojil za osnovne življenjske potrebščine. Poleg tega uporaba denarne politike za spopadanje s pretresi škoduje ravno tistim naložbam v čisto energijo, ki so najbolj potrebne za zaščito evropskega gospodarstva pred prihodnjimi pretresi.
Inflacijsko krizo so najprej sprožile visoke cene energije, zlasti nafte in plina. Na dan, ko je ECB lani februarja objavila zvišanje obrestnih mer, je naftni velikan Shell objavil dobiček v višini 38,5 milijarde evrov – dvakrat več kot leto prej in največ v zgodovini podjetja.
Povečanje naložb v čisto energijo
V tem kontekstu bi bilo logično zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv s povečanjem naložb v čisto energijo. Stroški izposojanja kapitala, zlasti za vnaprejšnje visoke stroške obnovljivih virov energije, največ prispevajo k skupnim stroškom proizvodnje električne energije. Zaradi rekordnih obrestnih mer podjetja odpovedujejo projekte obnovljive energije, ki bi ustvarili delovna mesta, kot so vetrne elektrarne na morju.
Trenutna strategija ECB tako ne le krši vlogo centralne banke pri podpori politik EU, ampak tudi ovira zavezo sveta guvernerjev, da bo „vključil vidike podnebnih sprememb v denarno politiko“. Denar se kopičijo v rezervah največjih svetovnih bank, namesto da bi se usmeril v nujno potrebne naložbe.
Posledica za običajne ljudi bodo višje cene energije in manj kakovostnih zelenih delovnih mest. Učinkovitejši način za spopadanje z inflacijo bi bili povečani in ustrezno uveljavljeni davki na presežne dobičke energetskih velikanov, kot je Shell.
[Vir: Euractiv]; Portal24; Foto: Freepik