Upad nemškega poslovnega zanimanja za Slovenijo
Nemška podjetja so poslovno še vedno zainteresirana za Slovenijo, vendar se kaže trend upadanja. Raziskava Slovensko-nemške gospodarske zbornice je razkrila, da med glavnimi izzivi za ta interes veljajo davčne obremenitve in pomanjkanje delavcev. Kljub temu, da Slovenija in Nemčija ostajajo pomembni trgovinski partnerji, so lani povečali obseg trgovinske menjave za skoraj 12 odstotkov.
Anketa o gospodarskem stanju v srednji in vzhodni Evropi je pokazala presenetljive rezultate. Le 75 odstotkov evropskih podjetij v Sloveniji je izrazilo željo po ponovni investiciji na tem območju, kar je glede na prejšnje leto manj, ko je ta delež znašal 85 odstotkov.
Nemška podjetja pozitivno ocenjujejo urejenost infrastrukture v Sloveniji, zelo zadovoljna tudi z visoko plačilno disciplino ter kakovostjo in razpoložljivimi lokalnimi dobavitelji. Pogoji za raziskave in razvoj so bili ocenjeni kot zadovoljivi oziroma dobri.
Vendar pa se je ocena javne uprave v tokratnih raziskavah povzročila. Večina vprašanih je izrazila nezadovoljstvo s proračunom obdavčitve, davčnim sistemom in davčno prav. Predvidljivost ekonomske politike Slovenije je bila glede na državo srednje in vzhodne Evrope ocenjena kot najslabša. Poleg tega so stroški dela in pomanjkljiva prožnost slovenske delovne zakonodaje izpostavljeni kot glavne pomanjkljivosti.
Kljub temu nemška podjetja izkoriščajo znanje in izkušnje slovenskih podjetij ter sodelujejo, še posebej v avtomobilskem industrijskem in industrijskem sektorju. Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein poudarja, da Slovenija potrebuje reforme, da bi izkoristila svoj potencial za tuje naložbe in višjo gospodarsko rast. Visoke cene surovin in energije, pomanjkanje kvalificiranih delavcev, nefleksibilna delovna zakonodaja ter visoka obdavčitev srednjih dohodkov predstavljajo izziv za podjetje.
Neugodno administrativno okolje
Katja Stadler, direktorica GZS, je poudarila neugodno administrativno okolje. Pri pomoči nemškim podjetjem opažajo, da začetni interes državnih institucij sčasoma pogosto upade. Stadler je izpostavila nujnost celovite obravnave investitorjev, vključno s podporo državnih institucij v celotnem procesu.
Babett Stapel, članica upravnega odbora zbornice in direktorica družbe Fraport Slovenija, ki upravlja Letališče Jožeta Pučnika, je izpostavila zavezanost k nadaljnjim naložbam kljub pomanjkljivostim slovenskega poslovnega okolja. Dodala je, da je osrednji investicijski poudarek na dekarbonizaciji, elektrifikaciji in infrastrukturi.
Uroš Rutar, namestnik direktorja družbe Mahle Electric Drives, ki v Sloveniji zaposluje 2500 ljudi, je napovedal nove investicije. Ocenil je, da bi lahko Slovenija z ugodnejšo obdavčitvijo plač ustvarila pogoje za tehnološki preboj.
Slovensko-nemška gospodarska zbornica je raziskavo izvedla med 13. februarjem in 17. marcem letos, sodelovalo je 68 podjetij.
Stadler in Von Bohnstein sta govorila tudi o nedavno razglašeni tehnični recesiji nemškega gospodarstva. Poudarila sta, da gre za posledico intenzivnega zviševanja obrestnih mer, a pretekle izkušnje kažejo na dokaj hitro vrnitev k pozitivni rasti. Stadler je poudarila, da bo dodatno spodbudo dal prehod na obnovljive vire energije, za katerega si Nemčija aktivno prizadeva.