UKC Ljubljana v prvih osmih mesecih beleži 30-milijonsko izgubo
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je objavil analizo, ki je bila pripravljena zaradi skoraj 30-milijonske izgube, ki jo je zabeležil v prvih osmih mesecih tega leta. Kot glavni razlog za nastalo izgubo so v UKC-ju izpostavili način obračunavanja storitev s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Svet UKC-ja Ljubljana se je 25. oktobra srečal in bil seznanjen z izgubo v višini 29,3 milijona evrov v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Ministrstvo za zdravje je nato pozvalo vodstvo UKC-ja k analizi vzrokov za nastalo izgubo ter pripravi ukrepov za sanacijo poslovanja. Predstavniki ministrstva in UKC-ja se pričakujejo, da se bodo sestali v prvih dveh tednih novembra, da bi razpravljali o nadaljnjih korakih.
Analiza dejavnikov
Po besedah predstavnikov UKC-ja Ljubljana, so pripravili analizo dejavnikov, ki so najbolj vplivali na izkazani negativen finančni rezultat. Največji vpliv na izgubo naj bi imel način obračunavanja storitev s strani ZZZS.
V letu 2023 je priznana povprečna utež, ki odraža zahtevnost opravljenih storitev, za UKC Ljubljana znašala 1,83 in je glede na izhodiščno leto 2019 padla za 0,01. V UKC Ljubljana opozarjajo, da je padec nerazumljiv, še posebej glede na to, da javno objavljeni podatki ZZZS-ja kažejo na rast zahtevnosti v večini javnih zavodov. Na primer, v UKC-ju Maribor je od leta 2019 do 2023 priznana povprečna utež narasla z 1,83 na 2,00, kar v prihodkih predstavlja razliko približno 35 milijonov evrov na leto.
Poleg tega k zaostajanju realizacije prihodkov v letu 2023 prispevajo tudi začetek energetske sanacije in prenova glavne stavbe UKC-ja Ljubljana, kar vpliva na zapiranje dela bolnišnice in s tem dela posteljnih zmogljivosti. Po navedbah UKC-ja ima velik vpliv tudi kirurška klinika, ki je zaradi številnih nujnih primerov prisiljena odpovedovati redne elektivne in finančno pozitivne programe.
Urgentni bolniki obravnavani vse dni v letu
UKC Ljubljana je ob tem navedel, da obravnavajo urgentne bolnike vse dni v letu, vključno s konci tedna, prazniki in ponoči. Ta praksa, čeprav ključna za zagotavljanje zdravstvene oskrbe, povzroča višje stroške obravnav.
Vendar pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prepoznava le osnovne stroške rednega dela v svoji kalkulaciji stroškov, kar pomeni, da cena storitev, ki jo UKC Ljubljana zaračunava za obravnavo urgentnih bolnikov, ne upošteva dodatkov za dežurno delo, nadure in obsežne dejavnosti, potrebne za zagotavljanje neprekinjene dostopnosti diagnostičnih in terapevtskih storitev za različna patološka stanja. Poleg tega so se soočili s povečanjem stroškov zaradi usklajevanja cen, medtem ko prihodki ne vključujejo inflacijskih klavzul, ki so bile upoštevane v letu 2022.
UKC: Ne ustvarjamo izgube, temveč s svojo dejavnostjo prispevamo k zagotavljanju zdravja za vse prebivalce Slovenije
Kljub tem finančnim izzivom je UKC Ljubljana poudaril, da ne ustvarja izgube, temveč s svojo dejavnostjo prispeva k zagotavljanju zdravja za vse prebivalce Slovenije. Vendar pa se srečujejo s presežkom odhodkov nad prihodki.
Na strani ZZZS menijo, da bi moral svet zavoda UKC Ljubljana ali njegov ustanovitelj naročiti celovito neodvisno revizijo poslovanja, ki bi zajela tako prihodke kot odhodke. Po njihovem mnenju bi revizija poslovanja morala pregledati tudi odhodke, racionalno nabavo prek javnih naročil, ustrezne delovne obremenitve zdravstvenih delavcev v rednem delovnem času glede na obseg opravljenih storitev ter razmejitve stroškov na zdravstveni in pedagoško-raziskovalni del. Na podlagi te revizije bi svet zavoda pripravil uravnotežen sanacijski program ukrepov na obeh straneh.
Javni zavod UKC Ljubljana zagotavlja tretjino bolnišničnih zdravstvenih storitev v Sloveniji, med njimi najzahtevnejše kot edini izvajalec, in s svojo dejavnostjo ne ustvarja izgube, temveč ustvarja zdravje z opravljanjem najzahtevnejših storitev za vse prebivalce Slovenije, ob tem pa ima presežek odhodkov nad prihodki.
UKC Ljubljana
ZZZS tudi poudarja, da bi moralo Računsko sodišče redno izvajati nadzor nad poslovanjem UKC Ljubljana, podobno kot pri ZZZS.
Glede financiranja programa zdravstvenih storitev ZZZS pojasnjuje, da sledijo veljavni vladni uredbi o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja in obsegu sredstev za leto 2023. Kljub temu pa že tretje leto zaporedoma nimajo dovolj lastnih sredstev in prejmejo transferje iz državnega proračuna, ki naj bi leta 2023 znašali približno 372 milijonov evrov.
Težave v poslovanju se pojavljajo tudi v drugih bolnišnicah, ne le v UKC Ljubljana. Vprašanje, ali je izguba posamezne bolnišnice posledica prenizkih prihodkov, slabega obvladovanja odhodkov ali kombinacije obojega, pa ostaja predmet presoje sveta zavoda.
Sistem razvrščanja bolnišničnih obravnav v Sloveniji je bil posodobljen s 1. januarjem 2023. UKC Ljubljana pri slednjem sodeluje kot pilotna bolnišnica pri zagotavljanju podatkov o dejanskih stroških, ki bodo uporabljeni za izračun novih cen bolnišničnih obravnav. Novi pristop naj bi omogočil bolj realno določanje cen in njihovo vključitev v splošni dogovor oz. vladno uredbo.
Foto: STA