Tuji državniki na zasedanju IDC-CDI negativno presenečeni nad dogajanjem v Sloveniji
Stranka SDS je na Bledu gostila zasedanje izvršilnega odbora in skupščine Mednarodne zveze sredinskih demokratov IDC-CDI. Na zasedanju so obravnavali resolucije, povezane z grožnjami miru, demokraciji in varnosti. Ogovora je bilo tudi o dogajanju v Sloveniji. SDS je predlagala obsodbo ravnanja vlade zaradi ukinitve dneva spomina na žrtve komunističnega režima.
IDC-CDI je mednarodna skupnost, ki na podlagi krščanskodemokratskega prepričanja združuje 109 političnih strank. Organizacija je bila ustanovljena leta 1961 v čilski prestolnici Santiago. Združenju so se pridružile stranke širom sveta. Večina članic je iz Evrope in Latinske Amerike. Na tokratnem zasedanju je izvršilni odbor potrdil tri nove članice. Janez Janša in predsednik IDC-CDI Andres Pastrana Arango sta zadovoljna, da njihova družina raste.
Skupščina IDC-CDI obravnava 13 predlaganih resolucij, povezanih z aktualnimi svetovnimi političnimi izzivi. Janez Janša je izpostavil, da obravnavajo grožnje miru, demokraciji in varnosti državljanov. Naslovili jih bodo tudi s splošno nosilno resolucijo. Slednjo je v sodelovanju s sekretariatom združenja pripravila SDS.
Obravnavali so tudi resolucijo o Ukrajini. Janez Janša je izpostavil, da, med članicami zveze ni nobenih razhajanj glede obsodbe ruske agresije na Ukrajino. “So pa delno nianse v stališčih, ali bomo na koncu izšli iz te situacije in jo rešili zgolj z vojaško zmago ali pa s kombinacijo uspešne obrambe Ukrajine in mirovnih pogovorov,” je pojasnil Janša.
Glede groženj varnosti državljanov, ki so neposredno izpostavljeni sodnemu ali izvensodnemu pregonu ter celo mučenju zaradi politične aktivnosti, so pripravili resolucije, ki obravnavajo situacijo v Nikaragvi in na Kubi. Prav tako so razpravljali o perečih problemih s tega področja v številnih drugih državah. Pri grožnjah demokraciji pa so pripravili resolucije, ki obravnavajo situacijo v Kolumbiji in na Madagaskarju ter v določenem delu, kot je povedal Janša, tudi v Sloveniji.
Pritiski na medije v Sloveniji
SDS je predlagala sprejem resolucije, ki bi obravnavala pritiske na medije. “Gre za pritiske na nacionalno radiotelevizijo in tudi na ustavno sodišče, ki obravnava primer zadržanja novega zakona o RTV,” je dejal Janša. Dodal je, da se bo v prihodnjih tednih na podlagi te situacije izkazalo, “ali v Sloveniji lahko govorimo o svobodi medijev ali pa gre za popolno prevlado ene, lahko rečemo kar neokomunistične politične opcije, ko gre za mainstream medije”.
Na podlagi zadnjih dogajanj je SDS podala tudi amandma k predlogu resolucije, da bi obsodili ravnanje vlade zaradi ukinitve dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Glede na dosedanjo razpravo na seji izvršilnega odbora Janša računa na podporo drugih članic zveze.
Šokantno in negativno presenečenje
“Ko smo se pogovarjali s kolegi, so bili vsi izjemno presenečeni, kako je možno, da se kaj takega zgodi v državi, kjer imamo več kot 700 morišč, kjer so zgodovinarji dodobra raziskali neko obdobje in kjer živi na desettisoče potomcev žrtev, ki so umrle oziroma trpele v času komunističnega režima. Še posebej pa so vsi zaprepadeni, ko slišijo, da je bil sklep vlade sprejet nekaj ur pred tem, ko bi ta dan moral biti obeležen, sredi žalne slovesnosti z molitvami in prižiganjem sveč in to brez kakršnekoli realne utemeljitve.”
Janez Janša
Generalni sekretar IDC-CDI Antonio Lopez-Isturiz je dejal, da je zlasti za evropske članice res šokantno, negativno presenečenje, da je slovenska vlada storila nekaj takšnega. “Najslabše, kar se lahko zgodi, je, da se skuša z odloki in sklepi spreminjati zgodovino. To je nevarno in to je bilo običajno v drugih časih, ne pa v današnji Sloveniji in Evropi,” je poudaril. Spomnil je, da so bile v evropskih institucijah sprejete resolucije v zvezi z zločini komunističnih in nacističnih režimov. Slovenska vlada je sprejela sklep, ki je v nasprotju s temu resolucijami je dejal. Prav tako meni, da bi morala vlada Roberta Goloba o tej zadevi ponovno razmisliti.
vir Foto: STA