Evropski voditelji so se soglasno odzvali na načrt predsednika ZDA Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Predlog, ki ga je Izrael že sprejel, vključuje vrsto ukrepov za zaustavitev spopadov, osvoboditev talcev, izpustitev palestinskih zapornikov ter razorožitev Hamasa. Voditelji držav in institucij Evropske unije poudarjajo, da je to priložnost, ki je Hamas ne bi smel zavrniti, in ga pozivajo k takojšnjemu sprejetju dogovora.
Predvidena je tudi ustanovitev začasnega „mirovnega odbora“, ki naj bi nadzoroval obnovo in politični prehod v Gazi, vodil pa bi ga sam Trump. Palestinska oblast, ki upravlja Zahodni breg, je po navedbah Euronews predlog podprla, medtem ko Hamas uradno še proučuje njegovo vsebino.
Evropska unija je največji donator pomoči palestinskemu prebivalstvu. Od oktobra 2023 je namenila dodatnih 1,44 milijarde evrov za humanitarne in razvojne projekte. Uradniki v Bruslju poudarjajo, da je zaradi teh finančnih tokov EU nepogrešljiv akter pri vseh povojnih rešitvah.
Ursula von der Leyen je izpostavila, da je Unija pripravljena prispevati k uspehu predloga, saj je rešitev z dvema državama še vedno edina realna pot do trajnega miru: „Izraelsko in palestinsko ljudstvo morata živeti drug ob drugem v miru in varnosti.“
Costa je dodal, da so razmere v Gazi „nevzdržne“ in da mora biti dvodržavna rešitev cilj mednarodne skupnosti. Podobno stališče je izrazil tudi kancler Friedrich Merz, ki je načrt označil za najboljšo možnost za konec vojne po napadih Hamasa oktobra 2023.
Razdeljena stališča glede palestinske državnosti
Čeprav Trumpov dokument omenja, da bodo po obnovi Gaze in reformi Palestinske oblasti „končno izpolnjeni pogoji za verodostojno pot do palestinske samoodločbe in državnosti“, izraelski premier Benjamin Netanjahu ostaja odločen nasprotnik te rešitve.
Na dogodku ob predstavitvi načrta je dejal, da se bo „odločno uprl“ možnosti palestinske državnosti, kar po ocenah analitikov odpira vprašanje, ali je vseh dvajset točk izvedljivih.
V zadnjem času so številne članice EU, med njimi Francija, Portugalska in Luksemburg, priznale Palestino kot državo, kar je še povečalo pritisk na Izrael in njegovo vlado. Po poročanju Euronews v Bruslju razmišljajo celo o delni zamrznitvi pridružitvenega sporazuma z Izraelom, čeprav za to trenutno še ni zbrana kvalificirana večina.
Raznoliki odzivi evropskih voditeljev
Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da bo Pariz pozorno spremljal izvajanje načrta in pričakuje, da se bo Izrael „odločno angažiral“. Hamas pa mora po njegovih besedah „takoj izpustiti talce in slediti predlogu“.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je Trumpovo pobudo opisala kot „ambiciozen projekt za stabilizacijo, obnovo in razvoj Gaze“. Dodala je, da Hamas v prihodnosti ne sme imeti nobene vloge in se mora odpovedati orožju. Španski premier Pedro Sánchez je dejal, da je napočil trenutek, da se konča trpljenje v regiji, medtem ko so podobne izjave objavili tudi voditelji Švedske, Romunije, Avstrije, Portugalske in Nizozemske.
Po navedbah Euronews je več evropskih voditeljev izrazilo pripravljenost, da se načrt uresniči čim hitreje in da se ponovno odpre pot k dvodržavni rešitvi.
Trump je ob predstavitvi dejal, da bodo ZDA Izraelu zagotovile „polno podporo“ pri morebitnem ukrepanju proti Hamasu, če bo ta zavrnil predlog. To stališče dodatno utrjuje pričakovanja, da je Hamas pod vse večjim pritiskom mednarodne skupnosti.
Kot povzema Euronews, je tudi kancler Merz dejal, da je „v tem ključnem času“ potrebno tesno sodelovanje z ameriško administracijo, evropskimi partnerji in državami v regiji, saj je trenutni načrt najbolj realna možnost za ustavitev konflikta.
Foto: Pixabay