Trump za nadzor Grenlandije in Panamskega prekopa ne izključuje uporabe sile
Novoizvoljeni predsednik ZDA, Donald Trump, je na tiskovni konferenci v svojem zasebnem klubu Mar-a-Lago na Floridi z izjavami o Grenlandiji in Panamskem prekopu dvignil kar nekaj obrvi. Na vprašanja o možni uporabi vojaške ali gospodarske prisile za pridobitev nadzora nad omenjenimi območji je Trump odgovoril, da se “temu ne bo zavezal”. S tem je zavrnil dolgoletno politiko ZDA, ki je dajala prednost samoodločbi pred ozemeljsko širitvijo.
Trump je dejal, da je bila odločitev o odpovedi nadzora nad Panamskim prekopom “napaka” in da bi morale ZDA razmisliti o ponovnem prevzemu, navaja Euronews. Na vprašanje, ali bi za dosego tega cilja uporabil vojaško silo, je ostal nejasen in poudaril, da ne izključuje nobene možnosti. Podobno je komentiral Grenlandijo, pri čemer je izrazil dvom o danski zakoniti pravici do tega ozemlja. “Če ima Danska kakršno koli zakonsko pravico do Grenlandije, bi se ji morala odpovedati, ker jo potrebujemo zaradi nacionalne varnosti,” je dejal. V primeru, da Danska ne bo sodelovala, je napovedal možnost uvedbe visokih tarif.
Grenlandija je sicer dansko samoupravno ozemlje od leta 1979, vendar so že večkrat potekale razprave o njeni morebitni neodvisnosti. Grenlandski premier Mute Egede je decembra ponovil, da “Grenlandija ni naprodaj in nikoli ne bo naprodaj”, česar pa Trump očitno ne jemlje kot oviro za svoje načrte.
Pritisk na Kanado in simbolično preimenovanje
Trump je prav tako predlagal, da bi se Kanada pridružila Združenim državam. Poudaril je, da ne namerava uporabiti vojaške sile, vendar je gospodarska prisila realna možnost. “Na leto porabimo stotine milijard, da skrbimo za Kanado,” je dejal in dodal, da ZDA “ne potrebujejo njihovih avtomobilov, lesa ali česarkoli drugega”.
Med svojimi bolj simbolnimi predlogi je omenil tudi možnost preimenovanja Mehiškega zaliva v “Ameriški zaliv”, kar je po njegovem mnenju “čudovit zven”.
Trump je tiskovno konferenco izkoristil tudi za kritiko aktualnega predsednika Joeja Bidna, ki mu mandat poteče čez dva tedna. Bidnova nedavna odločitev o prepovedi energetskega vrtanja na morju je po Trumpovem mnenju katastrofalna. “Včerajšnja dejanja predsednika Bidna ne bodo obstala. Takoj jih bom razveljavil,” je dejal. Dodal je še, da bo po nastopu funkcije na sodiščih po potrebi dosegel razveljavitev Bidnovega ukaza.
Biden je v skladu z zveznim zakonom zaščitil okoli 625 milijonov hektarjev zveznih voda pred prihodnjim energetskim raziskovanjem. Med drugim gre za obalna območja vzdolž vzhodne in zahodne obale ZDA ter dele severnega Beringovega morja na Aljaski. Ta ukrep je del širše strategije za zaščito okolja, ki pa jo Trump vidi kot oviro za gospodarski razvoj in energetsko neodvisnost ZDA.
Novoizvoljeni predsednik je poudaril, da bodo ZDA pod njegovim vodstvom vstopile v “zlato dobo Amerike”. Njegovi ambiciozni načrti vključujejo ponovno vzpostavitev energetske neodvisnosti, redefinicijo odnosov z državami, kot sta Danska in Kanada, ter možnost ozemeljskih širitev, ki pa ostajajo v središču kontroverznih razprav. Trumpova izjava, da se “ne bo zavezal” k izključitvi vojaške sile, odpira nova vprašanja glede prihodnje zunanje politike ZDA.
Portal24; Foto: Wikipedia/Gage Skidmore