Trump razkriva dokumente o atentatu na Kennedyja
Ameriški predsednik Donald Trump je v torek izpolnil eno izmed svojih predvolilnih obljub in objavil obsežno zbirko dokumentov, povezanih z atentatom na nekdanjega predsednika Johna F. Kennedyja leta 1963. Prva serija elektronskih kopij je že dosegla spletno stran Državnega arhiva, kjer naj bi skupno objavili več kot 80.000 dokumentov. Gre za pomemben korak k večji preglednosti enega najbolj šokantnih dogodkov v ameriški zgodovini, ki še danes buri duhove.
Digitalizirani zapisi, med drugim v obliki PDF-jev, ponujajo vpogled v napeto vzdušje šestdesetih let prejšnjega stoletja, piše Reuters. Posebej izstopajo dokumenti, ki osvetljujejo odnose med ZDA in Sovjetsko zvezo v obdobju po kubanski raketni krizi leta 1962, ko je svet za las ušel jedrski katastrofi. Preiskovalci so se osredotočili na gibanja Leeja Harveyja Oswalda, domnevnega morilca Kennedyja, ki je pred atentatom preživel čas v Sovjetski zvezi. Prvi pregledi dokumentov sicer ne kažejo večjih odstopanj od uradne zgodbe, da je Oswald deloval sam.
Med objavljenimi gradivi so tudi zapiski ministrstva za obrambo iz leta 1963, ki obravnavajo vpliv hladne vojne v Latinski Ameriki. Dokumenti razkrivajo prizadevanja ZDA za omejevanje vpliva kubanskega voditelja Fidela Castra in njegove podpore komunističnim gibanjem v regiji. Eden od zapisov nakazuje, da Castro ni želel tvegati neposrednega spopada z ZDA, temveč je raje podpiral subverzivne dejavnosti.
Družinska in zgodovinska reakcija
Objavo dokumentov so spremljali različni odzivi. Robert F. Kennedy Jr., nečak umorjenega predsednika in trenutni minister za zdravje v Trumpovi administraciji, je ponovil svoje prepričanje, da je bila v atentat vpletena Centralna obveščevalna agencija (CIA). Agencija je obtožbe označila za neutemeljene. Jack Schlossberg, Kennedyjev vnuk, pa je na družbenem omrežju X izrazil nezadovoljstvo, saj Trumpova administracija pred objavo ni obvestila družine.
Zgodovinar Fredrik Logevall z Univerze Harvard meni, da bi novi dokumenti lahko dopolnili sliko o tistem obdobju, čeprav ne pričakuje prelomnih razkritij. Podobno meni zgodovinarka Alice L. George, ki poudarja, da ameriška javnost še vedno goji močno radovednost do atentata, a dvomi, da bodo zapisi razrešili vse uganke.
Operacija Mongoose in skrivnosti Cie
Med dokumenti izstopa zapis o “Operaciji Mongoose”, tajnem projektu Cie iz leta 1962, ki ga je odobril Kennedy. Cilj operacije je bil strmoglavljenje Castrovega režima na Kubi prek sabotaž in tajnih akcij. Drugi dokument, označen kot “tajno”, vključuje intervju Warrenove komisije z uslužbencem Cie Leejem Wigrenom, ki razkriva neskladja v podatkih o Oswaldovih povezavah s Sovjetsko zvezo.
Trump je ukaz za objavo dokumentov podpisal kmalu po prevzemu položaja januarja 2025, kar je sprožilo obsežen pregled gradiva s strani pravosodnega ministrstva in Zveznega preiskovalnega urada (FBI). Direktorica nacionalne obveščevalne službe Tulsi Gabbard je na X izjavila, da predsednik uvaja “novo dobo največje preglednosti”. Kljub temu nekateri strokovnjaki opozarjajo, da dokumenti verjetno ne bodo prinesli dokončnih odgovorov, saj so ključni akterji že pokojni.
Objava dokumentov o atentatu na Kennedyja je le začetek. Trump je napovedal, da bo razkril tudi gradiva o umorih Martina Luthra Kinga mlajšega in Roberta Kennedyja iz leta 1968, kar nakazuje nadaljevanje njegovega prizadevanja za transparentnost.
Portal24; Foto: Wikimedia Commons/ Bela Hiša Washington