Trump po klicu z Zelenskim: “Smo na pravi poti”

Ameriški predsednik Donald Trump je po sredinem telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim izrazil optimizem glede napredka v prizadevanjih za umiritev napetosti med Rusijo in Ukrajino. “Smo zelo na pravi poti,” je dejal Trump, dan po tem, ko je imel pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kljub temu so se že nekaj ur po dogovoru med Trumpom in Putinom o vzdržanju napadov na energetske tarče pojavile obtožbe obeh strani o kršitvah tega sporazuma. Izmenjava zapornikov, ki je potekala v sredo, je sicer vlila nekaj upanja v možnost krepitve zaupanja med sprtima stranema.

Trumpov enourni pogovor z Zelenskim je sledil torkovemu klicu s Putinom, kjer je ameriški predsednik poskušal uskladiti stališča Rusije in Ukrajine. Kot je zapisal na družbenih omrežjih, je cilj pogovorov “usklajevanje Rusije in Ukrajine glede njunih zahtev in potreb”. Med torkovim klicem s Putinom je Trump predlagal 30-dnevno prekinitev ognja, kar je Ukrajina sprejela, Rusija pa zavrnila, piše Reuters. Namesto tega se je Putin strinjal z ožjim predlogom o zaustavitvi napadov na energetsko infrastrukturo, kar je Zelenski prav tako podprl. Ta dogovor naj bi predstavljal korak k zmanjšanju stopnjevanja konflikta, ki že več let pesti vzhodno Evropo.

Žal pa je že danes prišlo do zapletov. Moskva je obtožila Ukrajino, da je napadla skladišče nafte v južni Rusiji, medtem ko je Kijev poročal o ruskih napadih na bolnišnice, domove in železniško infrastrukturo. Kljub temu je izmenjava 175 zapornikov na vsaki strani, ki so jo omogočili Združeni arabski emirati, pokazala, da so določeni diplomatski kanali še vedno odprti. Rusija je kot v gesto dobre volje izpustila dodatnih 22 ranjenih ukrajinskih vojakov.

Nadaljevanje napadov

Dogovor o vzdržanju napadov na energetske tarče je bil hitro postavljen pod vprašaj. Zelenski je v sredo izjavil, da nadaljevanje ruskih napadov dokazuje neskladje med besedami in dejanji Moskve. “Rusija ni pripravljena na mir,” je poudaril in dodal, da bi morale ZDA prevzeti odgovornost za nadzor nad morebitno prekinitvijo ognja. Na brifingu v Helsinkih je skupaj s finskim predsednikom izjavil: “Če Rusi ne bodo napadli naših objektov, potem mi zagotovo ne bomo napadli njihovih.”

Kremelj je medtem sporočil, da je odpovedal načrtovane napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in sestrelil sedem brezpilotnih letal, namenjenih proti Ukrajini. Vendar je Kijev obtožil Rusijo, da ni spoštovala dogovora, kar je označil za poskus sabotaže. Na drugi strani je Ukrajina priznala napad na skladišče nafte v regiji Krasnodar, kar je sprožilo požar na 3700 kvadratnih metrih površine.

Evropski zavezniki zaskrbljeni

Trumpova prizadevanja za končanje konflikta, ki ga označuje kot najbolj smrtonosnega v Evropi po drugi svetovni vojni, so naletela na mešane odzive evropskih zaveznikov. Nekateri voditelji so zaskrbljeni zaradi njegovega neposrednega stika s Putinom, saj se bojijo, da bi to lahko nakazovalo premik v dolgoletni ameriški politiki obrambe Evrope pred ruskim ekspanzionizmom. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je bil oster: “Napadi na civilno infrastrukturo v prvi noči po tem domnevno ključnem pogovoru niso pojenjali. Putin tukaj igra igro.”

Po drugi strani italijanski zunanji minister Antonio Tajani vidi v pogovorih “prvi korak” k miru, a opozarja, da bo pravi preizkus šele v pogajanjih, ki naj bi potekala v Savdski Arabiji. Evropska unija medtem napoveduje poostritev uvoznih kvot za jeklo od aprila, kar bi lahko še dodatno zapletlo gospodarske odnose v regiji.

Napadi na energetske objekte so že dolgo ključni element vojne. Rusija je v zadnjih treh letih sistematično ciljala ukrajinsko elektroenergetsko omrežje, medtem ko Ukrajina vse bolj razvija sposobnosti za napade na ruske naftne in plinske objekte. V sredo so ruski droni poškodovali bolnišnice v regiji Sumy in električne sisteme za železnice v Dnepropetrovsku, medtem ko je ukrajinski napad z dronom povzročil požar v skladišču nafte v Krasnodarju.

Kljub temu nekateri opažajo znake umirjanja. V Kijevu so rezervni generatorji, ki so nekoč preplavili ulice, od konca leta 2024 manj opazni, kar nakazuje zmanjšanje intenzivnosti napadov na energetsko infrastrukturo. Vendar pa zadnji dogodki kažejo, da je pot do trajnega miru še dolga in polna ovir.

Portal24; Foto: Zajem zaslona X