Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je ob tretji obletnici vlade predstavilo ključne dosežke in načrte, ki zaznamujejo obdobje intenzivnih reform, rekordnih vlaganj ter strateškega povezovanja znanosti, gospodarstva in družbe.
Minister dr. Igor Papič je poudaril, da so sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost dosegla rekordne vrednosti: »Pred nastopom naše vlade je bilo za znanstvenoraziskovalno dejavnost namenjenih 354 milijonov evrov, letos bomo namenili 674 milijonov, v naslednjem letu je predvidenih že več kot 700 milijonov evrov. Obvezo za dvig sredstev za znanost, raziskave in inovacije smo zapisali tudi v zadnjo novelo ZZrID, ki je bila nedavno soglasno sprejeta v Državnem zboru.«
Novela Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID) določa, da bo država namenila 1,25 odstotka BDP za znanost in inovacije, pri čemer bo odstotek namenjen znanstvenoraziskovalni dejavnosti in 0,25 odstotka inovacijski dejavnosti.
Obseg sredstev bo lahko presegal 1,25 odstotka BDP, če bodo za to zagotovljena sredstva. Država bo zavezana k dvigu sredstev, ki ne bo odvisen od vsake vlade posebej.
Preoblikovanje ARRS v ARIS
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) je bila preoblikovana v Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Nova agencija je pristojna tako za znanstvenoraziskovalno kot tudi za inovacijsko dejavnost.
Z novelo ZZrID bodo prilagojene vse pravne podlage za delovanje ter za oblikovanje in izvajanje ukrepov znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike.
Minister Papič je izpostavil pomemben korak na področju zdravstva: »Vlada je pristopila proaktivno, vključena so bila tri ministrstva, poleg našega še Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za finance. Iskali smo rešitev za izplačilo sredstev za predklinične in klinične študije in jo našli v novelaciji našega krovnega zakona, Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti.«
Decembra lani sta minister Papič ter ustanoviteljica in predsednica upravnega odbora Fundacije CTNNB1, dr. Špela Miroševič, podpisala pogodbo o sofinanciranju predklinične in klinične študije genskega zdravila ‘Urbagen’ za sindrom CTNNB1. Fundacija je za financiranje študije prejela milijon evrov.
Slovenija postaja polnopravna članica CERN-a
Minister Papič je ob tej priložnosti dejal: »Gre za izjemno priznanje slovenski znanosti, raziskovalkam in raziskovalcem. Slovenija bo konec junija postala 25. polnopravna članica Cerna, s tem pa tudi solastnica celotne znanstvenoraziskovalne infrastrukture. Naše raziskovalke in raziskovalci že desetletja sodelujejo s Cernom, zdaj pa se bo to sodelovanje še poglobilo.«
Polnopravno članstvo bo slovenskim znanstvenicam in znanstvenikom omogočilo uporabo infrastrukture, raziskovanje, pridobivanje novih izkušenj ter grajenje mreže povezav z znanstvenicami in znanstveniki iz drugih delov sveta. Podjetjem pa bo prineslo razvojno sodelovanje in ekonomske priložnosti, kot je dobava blaga.
Uvajanje novih tehnologij: vodik, sateliti in umetna inteligenca
Minister Papič je poudaril pomen vodikovih tehnologij: »Smo na pravi poti, da Slovenijo postavimo v središče raziskav in razvoja v luči zelenega prehoda. Ob tem je izjemnega pomena, da ima nov demonstracijski projekt podporo Vlade Republike Slovenije. Imamo dobre ideje, med katerimi je morda dolgoročno najpomembnejša ta, kako vzpostaviti sistem sezonskih hranilnikov vodika za prenos uporabe energije iz poletne v zimsko sezono.«
Na področju satelitskih tehnologij je minister izpostavil: »Satelite lahko uporabimo za dvig obrambne sposobnosti in tudi za druga področja, kot so denimo podnebne spremembe. Satelitski posnetki iz vesolja omogočajo dragocen vpogled v okoljske obremenitve rek in prispevajo k razvoju učinkovitih ukrepov za varovanje vodnih ekosistemov. Slovenija bi lahko zagotovila sedem satelitov, ki bi omogočali stalno spremljanje in določanje točk na površini Zemlje.«
Glede umetne inteligence pa je minister dejal: »Umetna inteligenca bo najverjetneje v naslednjih petih letih spremenila marsikaj, zato je pomembno, da Slovenija aktivno sodeluje pri njenem razvoju in uporabi.«
Nov zakon o visokem šolstvu
Minister Papič je predstavil nov predlog Zakona o visokem šolstvu: »Nov zakon predvideva dvig sredstev za visokošolsko dejavnost do 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Ta sredstva vključujejo tudi investicije v visoko šolstvo in študentske domove. Več sredstev in šestletne pogodbe pomenijo še več avtonomije za visokošolske zavode. Prav tako bodo lahko lažje načrtovali predvsem dolgoročnejše investicije.«
Predlog zakona, ki bo predvidoma sprejet še pred poletjem, uvaja nov način financiranja. Po sedanji zakonodaji prejmejo visokošolski zavodi štiriletne pogodbe o financiranju, predlog novega zakona uvaja šestletne pogodbe. Predlog uvaja še kar nekaj novosti oziroma jasneje opredeljuje rešitve, ukrepe, pri katerih se je v sedanjem zakonu pokazalo, da so nejasne.
Višje subvencije za študentsko bivanje
Minister Papič je poudaril pomen subvencij za študentsko bivanje: »Subvencija ob naraščajočih stroških predstavlja finančno pomoč za študentke in študente, saj omogoča nižjo stanarino. Poleg tega je najhitrejša rešitev za pomanjkanje postelj subvencionirano bivanje pri zasebnikih, vendar število pogodb za takšno bivanje iz leta v leto upada. Eden glavnih razlogov je razkorak med dosedanjo višino subvencije za bivanje pri zasebnikih in višino dodatka k državni oz. Zoisovi štipendiji za bivanje izven kraja stalnega prebivališča. Z novim študijskim letom bo subvencija izenačena z dodatkom k štipendiji.«
S študijskim letom 2025/2026 se bo subvencija za javne študentske domove dvignila za 40 odstotkov. Namesto sedanjih 27,80 evra na študentsko posteljo bo znašala 38,92 evra. Z novim študijskim letom se bo dvignila tudi subvencija za bivanje študentk in študentov v zasebnih študentskih domovih in pri zasebnikih (fizične osebe).
Štipendije Ad futura pod okriljem ministrstva
Štipendije Ad futura so v skladu z novelo Zakona o štipendiranju prešle s študijskim letom 2025/2026 v pristojnost Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
Prvi razpis je bil objavljen marca letos. Namenjen je študentkam in študentom iz Slovenije, ki želijo študirati v tujini. V načrtu je tudi uvedba novega razpisa, ki pa bo namenjen študentkam in študentom iz tujine, da se odločijo za študij v Sloveniji.
Po 40 letih je znova zaživel projekt NUK II. Jeseni se začne prva faza gradnje. Nadaljuje se izjemen investicijski cikel v visokošolsko in znanstvenoraziskovalno infrastrukturo. V Ljubljani poteka gradnja nove Medicinske in nove Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani,
Miha D. Kovač
Foto: Vlade RS za komuniciranje