Trije ustavni sodniki odklonili “skupno” izjavo glede Jakliča
Prišlo je do intenzivnega notranjega nesoglasja na Ustavnem sodišču. Trije ustavni sodniki, Marko Šorli, Rok Svetlič in Klemen Jaklič, so namreč javno izrazili nestrinjanje z izjavo petih njihovih kolegov, ki so brez prisotnosti Jakliča in brez njihovega predhodnega vpogleda razpravljali o spornih vprašanjih, ki se tičejo opravljanja poklicnih in pridobitnih dejavnosti sodnikov.
V izjavi, ki so jo trije sodniki poslali medijem, so poudarili, da objavljena izjava večine sodnikov ne odraža njihovih stališč, izraženih na kolegiju. Očitajo, da je bilo v izjavo vključeno moralno etiketiranje in poseg v sodnikovo neodvisnost, kar predstavlja kršitev veljavnega zakona in ustave, ter ogroža legitimnost in neodvisnost Ustavnega sodišča.
Slovenski zakon o Ustavnem sodišču jasno dovoljuje opravljanje pedagoške in raziskovalne dejavnosti na področju visokega šolstva brez posebnega obvestila ali soglasja predsednika sodišča
Sodniki so v svoji izjavi poudarili, da slovenski zakon o Ustavnem sodišču jasno dovoljuje opravljanje pedagoške in raziskovalne dejavnosti na področju visokega šolstva brez posebnega obvestila ali soglasja predsednika sodišča. Izpostavili so, da večina Ustavnega sodišča s svojo izjavo presega pooblastila, ki jih ima po zakonu, in s tem ne samo da krši zakon, ampak tudi temelje delitve oblasti, ki so ključni za delovanje pravne države.
Sodniki so izrazili zaskrbljenost, da večina s svojo izjavo ni poskušala zavarovati neodvisnosti sodišča proti izjavam, ki posegajo v sodno vejo oblasti. Opozarjajo, da takšna ravnanja politične oblasti predstavljajo neposredno grožnjo delu in integriteti Ustavnega sodišča.
Situacijo je komentiral tudi vodja opozicije, Janez Janša, ki je izjavo večine sodnikov označil kot prelevitev iz sodnikov v “aktiviste skrajne levice”, ki da delajo na samorazgradnji lastnega ugleda in kredibilnosti Ustavnega sodišča. Njegovi komentarji dodatno zaostrijo že tako napeto atmosfero, saj izražajo globoko nezadovoljstvo z delovanjem ene od ključnih institucij v državi.
Incident odpira vprašanja o prihodnjem delovanju in percepciji Ustavnega sodišča v slovenski javnosti in pravni skupnosti. Spor med sodniki razkriva globoko razdeljenost v pogledih na vlogo in delovanje sodišča, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za njegovo delo in ugled.
Izjavo objavljamo v celoti
1. Od izjave petih sodnic in sodnikov Ustavnega sodišča se ograjujemo. Sodnika, ki sva bila prisotna na kolegiju, na katerem smo o tem razpravljali, ugotavljava, da izjava, ki je pred objavo niti nisva dobila na vpogled, ne odraža najinih stališč, izraženih na kolegiju.
2. Zakon o ustavnem sodišču je v delu, kjer določa izjemo od prepovedi opravljanja poklica in pridobitne dejavnosti, jasen in izrecen. Takšna dejavnost je dovoljena, če gre za pedagoško in raziskovalno dejavnost na področju visokega šolstva. Zakon opravljanja te dejavnosti ne zamejuje zgolj na nekatere in ne druge veljavne statusne oblike ter za ta primer tudi ne zahteva obvestila ali soglasja predsednika.
3. Večina Ustavnega sodišča je s svojo izjavo o “spornosti” opravljanja te dejavnosti v eni od zakonskih možnosti prekoračila pooblastila, ki jih ima po zakonu in ustavi. Ustavno sodišče ni pristojno za moralno etiketiranje ravnanj, ki sodijo v okvir veljavnega zakona ali celo za moralno etiketiranje neodvisnega ustavnega sodnika, ki mu ostali sodniki po ustavi nismo nadrejeni. To predstavlja neposreden poseg v sodnikovo neodvisnost in s tem neodvisnost institucije Ustavnega sodišča ter obenem krši sam duh veljavne zakonske ureditve, ki opravljanje te dejavnosti izmed vseh ostalih izpostavlja kot zaželeno.
4. Sprašujemo se tudi, kako da večina sodnikov v svoji izjavi niti ne poskusi zavarovati neodvisnosti sodišča zoper izjave predsednice DZ, ki posegajo v sodno vejo oblasti brez precedensa. V sistemu delitve oblasti je Ustavno sodišče ključna institucija, ki zamejuje voljo zakonodajalca, zato je zavarovanje neodvisnosti sodišča zoper taka ravnanja politične oblasti še toliko bolj pomembno.
5. Izjava za javnost s takšno vsebino ne bo prispevala k varovanju neodvisnosti, legitimnosti in ugleda institucije Ustavnega sodišča.
Marko Šorli, sodnik Ustavnega sodišča RS, l.r.
Rok Svetlič, sodnik Ustavnega sodišča RS, l.r.
Klemen Jaklič, sodnik Ustavnega sodišča RS, l.r.
Ljubljana, 23. 4. 2024
Portal24; Foto: Freepik
