Trese se gora, rodi se pa miš
Ljudje, če sodim po objavah v medijih in na družbenih omrežjih, opazimo marsikaj. Najraje vidimo, da so objave nekaj vrstične, objavljene s fotografijo. Kar je več, najraje preskočimo. Kdo bi danes, v času sms-jev in twiterja, še bral ”romane” z več kot 1000 znaki! Sem in tja se kakšen tekst vseeno splača vzeti v roke, verjemite!
Dr. Gabriel Kavčič je v svoji kolumni v Družini napisal, da tudi ”mali bogovi”, imenovani poslanci niso dosti boljši od navadnih smrtnikov. Visijo na telefonih, namesto da bi spremljali razpravo na seji. Za nameček pa, ker jih pomembne stvari, zaradi katerih so plačani, nič ne brigajo, ob koncu seje še sprašujejo:«Čakaj malo, a glasujemo za ali proti?«
Življenje je res ”kurja lojtra”: kratko in posrano. Zato pa se nam na ”dolgi rok” marsikaj otepa!
Življenje je res ”kurja lojtra”: kratko in posrano. Zato pa se nam na ”dolgi rok” marsikaj otepa!
Trese se gora, rodi pa miš, prvi del
V ponedeljek sem morala v Ljubljano, ker sem imela na Viču ”Pogovorni večer”. Malo pred odhodom smo prebrali, da se je na južni obvoznici zgodila huda nesreča. »Mami, mar ne bi raje ostala doma? Je nujno, da greš?«je zaskrbelo domače.
Priznam, ko sem sedla v avto, mi je bilo nelagodno pri srcu. Pred kakšnim tednom sem se enkrat popoldne peljala v Dragomelj, in tudi takrat me je za volanom bolela glava. Od Vrhnike do izvoza za Litijo, ki sem jo še jaz, stara mama, včasih prevozila v dobrih petnajstih minutah, smo se v koloni, po polžje, premikali dobri dve uri. Kaj bi se zgodilo, če bi kdo od čakajočih moral nujno lulat? Če bi dobil napad panike, če bi mu postalo slabo? Vozniki, ki so stali pred menoj in za menoj, niso bili ravno strpni. Bili smo kot trop izpuščenih ovc: nikomur ni padlo na pamet, da bi se na prehitevalnem pasu postavili skrajno levo, ostali skrajno desno?
Nisem še doživela, da bi vozniki samodejno vzpostavili reševalni pas, ko se hitrost kolone spusti pod 60 kilometrov na uro. Še huje: zgodilo se je že, da se je v nastalo praznino nekdo od čakajočih, nesramno in celo brez smernih kazalcev vrnil.
Tri osebe so v ponedeljek umrle, najmanj ena oseba je poškodovana, smo lahko prebrali. Kdo ima, poleg tovornjakarja, ki je zakrivil nesrečo, te ljudi še na vesti? Koliko časa si bodo ogovorni zatiskali oči in koliko časa bo državljanom zato malo mar?
Matej Lahovnik je twitnil:« Nekdo je umrl, ker je stal v koloni na AC in ga je od zadaj nabasal tovornjak. Koliko ljudi bo še moralo umreti, da bosta Dars in resorno ministrstvo ukrepala, ker je število tovornih vozil na naših AC prešlo vse razumne meje?!«
Tresla se je gora, rodila se je miš, drugi del
V dobrem mesecu so se nam zgodile tri grozljive stvari, ki so nas dodobra ”prebudile” in do kosti pretresle. Najprej so to bile poplave. Narasle vode so ogrožale življenja tudi zaradi človeške malomarnosti. Če bi v preteklosti dali vsaj (!) tisti denar, ki ga namenjamo organizacijam, ki jih, tak občutek imam, zgolj teoretično skrbijo ”podnebne spremembe”, za urejanje hudournikov in za čiščenje voda ter nabrežij, bi storili že veliko.
Na kronične zanemarjenosti vodotokov v našem kraju sem opozarjala neštetokrat. »Pa kaj se ti, Miklavčička, kar naprej usajaš?« mi je rekel eden teh, ki me ima v želodcu in potem še krepko pljunil predme. Pred kakšnimi tridesetimi leti ali celo več, je Luis Kopač ob Božiču skakal z mostu v Soro. To pomeni, da je bila takrat voda tam visoka vsaj dva metra. Danes? Zaradi naplavin sega komaj do kolen.
Tresla se je gora, rodila se je miš, tretji del
Redki so bili, ki jih ne bi do obisti pretresli prizori s Tik-toka, ki jih je objavilo objestno dekle, ki je se ji je zdelo nasilje nad starostniki, ne le smešno, ampak tudi samoumevno. Ali njena dejanja nakazujejo, kaj starostnike čaka, ko se bo njena generacija tudi uradno zaposlila in skrbela za ”nebodijihtreba” starce?
Besed, ki so govorile o našem zgražanju, o strahu, o empatiji do žrtev je bilo toliko, da se jih ne da prešteti. Žal jih je veter že kmalu odpihnil nekam v vesolje, tako da se danes zdi, da se je zgolj tresla gora, rodila pa miš.
Je kdo od odgovornih prevzel odgovornost? Se je komu zazdelo, da pa bi bilo dobro, če bi ali odstopil ali se prizadetim, tudi državljanom nasploh, opravičil?
Seveda tega filma pri nas ne bomo videli, ker postaja vest nekaj, kar je za v staro šaro in ima vedno manjšo vrednosti.
Tresla se je gora, rodila se je miš, četrti del
Samo v avgustu je prečkalo slovensko mejo s Hrvaško več kot deset tisoč nezakonitih migrantov. Vlada se je odzvala šele po ostrem pismu župana Brežic na ministrstvo. Mar ni gospa Država dolžna zaščititi državljanov, kadar je ogrožena njihova varnost? Ne predstavljam si, da bi morala živeti tik ob meji. Se mi zmeša od strahu in skrbi! Minister menda pravi, da je dovolj, da imajo tamkajšnji prebivalci le občutek varnosti. Kakšna norost! Ljudje moramo imeti varnost, ne pa občutek, da je Varnost tam nekje, ker je minister tako rekel!
Res se sprašujem, bom dočakala dan, ko bo nas, državljane, sram, da smo tiho, da kar pozabimo na svoje državljanske pravice!
Se bo mlačnost, ki nas preveva, sploh še kdaj spremenila v vrelo vodo, ki nas bo primorala, da bomo ukrepali, ker nam bo vsega dovolj?
Zakaj smo tako otopeli, brez volje, zakaj molčimo, gledamo vstran, ko bi se morali oglasiti? Zakaj probleme raje preskočimo, kot bi jih reševali?
Je tako zato, ker med ljudmi ni več nobenih pravih vrednot, ker nam vsiljujejo neka novodobna antimoralna skorpucala, ki nas vodijo v apatičnost?
»Duhovna majhnost, omejenost in ignoranca. To!« je zapisal Boris Meglič in dobil celo enega všečka. Mojega.