Toplotne črpalke v Evropi: Zakaj nekatere države zaostajajo?
Toplotne črpalke so danes eden izmed najpogostejših načinov ogrevanja domov v nekaterih evropskih državah, medtem ko je njihova uporaba v drugih še vedno omejena. Veliko ljudi zmotno verjame, da so toplotne črpalke primerne zgolj za moderne in dobro izolirane stavbe. Sarah Azau, vodja komunikacij pri Evropskem združenju toplotnih črpalk (EHPA), po poročanju Euronewsa poudarja, da to ne drži. “Toplotne črpalke uspešno delujejo tudi v večdružinskih hišah, zgodovinsko zaščitenih stavbah in celo v arktičnem permafrostu,” pravi Azau.
Pomemben dejavnik, ki vpliva na odločitev za uporabo toplotnih črpalk, je ekonomska upravičenost, poudarja Jan Rosewood iz neprofitne organizacije Regulatory Assistance Project (RAP). Vrsta stavbe ali podnebje po njegovem mnenju nimata toliko vpliva kot stroški električne energije v primerjavi z alternativami, kot so plin in kurilno olje.
Električna energija kot ključni element sprejetja tehnologije
V državah, kjer so cene električne energije znatno višje od cen fosilnih goriv, je uporaba toplotnih črpalk omejena. Združeno kraljestvo je denimo primer države z nizkim številom toplotnih črpalk na prebivalca – le 412 na 100.000 ljudi, v primerjavi z evropskim povprečjem 3.068. Nasprotno pa so na Norveškem, Švedskem, Finskem in v Estoniji toplotne črpalke postale prevladujoča tehnologija za ogrevanje, saj cene elektrike ne presegajo dvakratnika cen plina in kurilnega olja.
Toplotne črpalke so izjemno energetsko učinkovite, saj porabijo trikrat do petkrat manj energije kot plinski kotli. Kljub temu potrebujejo določeno količino električne energije, kar pomeni, da visoke cene elektrike otežujejo njihov prehod na trgu.
Subvencije in finančne spodbude po Evropi
Začetni stroški vgradnje toplotnih črpalk so bistveno višji od stroškov nakupa plinskih kotlov, kar ovira njihovo širšo uporabo. Povprečni stroški znašajo okoli 11.500 €, zato so subvencije pomemben dejavnik za širšo sprejetost tehnologije.
V Nemčiji lahko lastniki zemljišč pridobijo subvencije do 18.000 € za vgradnjo toplotnih črpalk zemlja-voda in do 15.000 € za zrak-vir. Francija ponuja nepovratna sredstva do 15.000 € za zemlja-voda in 9.000 € za zrak-vir. Oktobra 2023 je Združeno kraljestvo povečalo subvencije za toplotne črpalke s 5.000 funtov na 7.500 funtov (okoli 8.692 €), kar predstavlja pomembno finančno podporo za nove uporabnike.
Azau opozarja, da so spremembe podpornih shem lahko negativno vplivale na prodajo toplotnih črpalk. V obdobju med prvo polovico leta 2023 in prvo polovico leta 2024 je prodaja upadla za 47 odstotkov. Stabilne in predvidljive politike so ključne za spodbujanje dolgoročne rasti trga.
Skepticizem in napačne informacije
V državah z manj razširjenimi toplotnimi črpalkami se uporabniki pogosto soočajo s skepticizmom, ki ga podpihujejo napačne informacije. V Nemčiji je razprava o zakonu o ogrevanju povzročila negotovost med potrošniki. Rosewood poudarja, da je naloga nosilcev politik zagotoviti zanesljive in neodvisne informacije o delovanju in učinkovitosti toplotnih črpalk.
Učinkovita politika vključuje pravilno določanje cen energije, finančno podporo za zmanjšanje začetnih stroškov in regulacije, ki omejujejo uporabo novih fosilnih goriv v ogrevalnih sistemih. Kombinacija teh dejavnikov prispeva k večji sprejetosti tehnologije po celotni Evropi.