TEŠ na robu stečaja: Vlada pripravlja interventno zakonodajo
Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) se sooča s kritično finančno situacijo, ki bi lahko privedla do stečaja že z začetkom leta 2025. V odgovor na to grožnjo j vlada začela pripravljati interventno zakonodajo, ki naj bi omogočila nadaljnje, čeprav omejeno, obratovanje elektrarne, predvsem zaradi zagotavljanja ogrevanja za prebivalce Šaleške doline. Od ogrevanja, ki ga zagotavlja TEŠ, je namreč odvisnih kar 35.000 ljudi v regiji.
Finančne težave TEŠ-a so postale očitne, ko je Holding Slovenske Elektrarne (HSE) obvestil ministra za okolje, podnebje in energijo, Bojana Kumra, da trenutne finančne razmere ne dopuščajo nemotenega delovanja termoelektrarne po 1. januarju 2025. Kumer je v izjavi opozoril, da se TEŠ sooča z resnimi grožnjami insolventnosti, kar bi lahko ogrozilo ne le proizvodnjo električne energije, temveč tudi ključne storitve, kot je ogrevanje za prebivalce Savinjsko-Šaleške doline.
Interventna zakonodaja za zagotovitev ogrevanja
Eden glavnih razlogov za pripravo interventnega zakona je zagotovitev nemotenega ogrevanja v regiji. Kljub finančni krizi naj bi TEŠ s pomočjo interventnih ukrepov nadaljeval z obratovanjem, vendar v omejenem obsegu, ki bi se osredotočal predvsem na zagotavljanje toplote za mestna območja Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki.
Minister Kumer je ob tem poudaril, da stroški reševanja TEŠ-a ne smejo bremeniti prebivalcev ali davkoplačevalcev. Namesto tega si bo vlada prizadevala za uporabo dobičkov energetskih podjetij za pokritje stroškov, povezanih z nadaljnjim obratovanjem TEŠ-a. Država naj bi tako zagotovila okoli 150 milijonov evrov, kar ustreza predvideni izgubi, s katero se TEŠ sooča v prihodnjem letu.
Analize HSE-ja kažejo, da bodo TEŠ in Premogovnik Velenje, kot del t.i. termodivizije HSE-ja, v prihodnosti poslovali z izgubo, ocenjen med 150 in 200 milijoni evrov. Glavni razlog za to je upad cen električne energije, ki so padle pod stroškovno ceno. Zaradi tega HSE ne bo mogel več zagotavljati zadostnih sredstev za nemoteno delovanje TEŠ-a in Premogovnika Velenje po 1. januarju 2025, saj bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč.
Ena izmed možnih rešitev, ki se trenutno preučuje, je izločitev TEŠ-a in Premogovnika Velenje iz skupine HSE ter ustanovitev nove javne gospodarske družbe, ki bi skrbela za ogrevanje v regiji. Brez te izločitve bi se lahko HSE, ki je sicer dobičkonosno podjetje, potopil skupaj s TEŠ-em.
HSE od 1. januarja 2025 dalje ne bo mogel več zagotavljati zadostnih sredstev za nemoteno poslovanje TEŠ in Premogovnika Velenje, saj bi to pomenilo nedovoljeno državno pomoč. Brez ustrezne rešitve bo tako TEŠ tekom leta 2025 postal insolventen, posledično pa tudi Premogovnik Velenje, saj je Teš njegov izključni kupec. Insolventnost Teša in premogovnika bi neposredno prizadela 35.000 ljudi ter infrastrukturo in gospodarstvo v savinjsko-šaleški regiji, ki so odvisni od toplote, proizvedene v TEŠ-u.
Za zagotovitev ogrevanja v šaleški dolini se je kot možna rešitev izkazal sprejem interventnega zakona, ki bo TEŠ postavil v funkcijo gospodarske javne službe z dejavnostjo proizvodnje toplote. (…) Nove rešitve za zagotavljanje toplote v Šaleški dolini so namreč šele v pripravi, popolna nadomestitev Teša pa na kratek rok ni mogoča. Poleg sprejema interventnega zakona je predvidena tudi izločitev družb Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj na državo konec leta 2024.HSE
Posledice možnega stečaja
Stečaj TEŠ-a ne bi bil le energetski, temveč tudi socialni in finančni problem. Brez ukrepanja bi lahko čez noč brez zaposlitve ostalo približno 2500 delavcev, država pa bi se soočila z neporavnanimi dolgovi v višini 286 milijonov evrov do Evropske investicijske banke. Da bi se temu izognili, vlada načrtuje sprejem interventnega zakona, ki bi omogočil nadaljevanje obratovanja TEŠ-a, dokler ne bodo vzpostavljeni alternativni viri ogrevanja v regiji.
Interventni zakon naj bi državi omogočil “nakup časa” do sprejema dveh ključnih zakonov, ki ju predvideva strategija za izhod iz premoga, sprejeta leta 2022. Prvi zakon se nanaša na prestrukturiranje regije in je v pristojnosti Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, drugi pa na postopno zapiranje velenjskega rudnika, kar je v pristojnosti Ministrstva za naravne vire in prostor.
Župan Velenja, Peter Dermol, je izrazil skrb, da se v središče postavljajo težave Šaleške doline, namesto da bi se reševala širša vprašanja slovenske energetike. Dermol je poudaril, da so prebivalci in zaposleni v termodiviziji že dlje časa opozarjali na potrebo po pravičnem prehodu in da pričakujejo več kot le interventni zakon.
Vloga HSE in premogovnika Velenje
Generalni direktor HSE-ja, Tomaž Štokelj, je izpostavil napore, ki jih HSE vlaga v iskanje vzdržnih rešitev za izstop iz premoga. Podobno je sodelovanje pri iskanju rešitev pozdravil tudi generalni direktor Premogovnika Velenje, Marko Mavec. V premogovniku načrtujejo postopno zmanjševanje proizvodnje premoga in zapiranje nekaterih objektov, pri čemer se nadejajo čimprejšnjega sprejetja zakona o zapiranju premogovnika.
Minister Kumer je ob tem opozoril, da so trenutne težave TEŠ-a posledica političnih odločitev v preteklosti. Ta vlada mora po njegovih besedah poskrbeti, da prebivalci zaradi teh odločitev ne bodo ostali brez ogrevanja. Prav tako bo vlada sprejela ukrepe za zaščito zaposlenih v Premogovniku Velenje, ki bi lahko ostali brez zaposlitve.
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je izrazila zaskrbljenost zaradi možnega stečaja TEŠ-a, ki proizvede pomemben delež električne energije v Sloveniji. GZS opozarja, da bo Slovenija z zmanjševanjem obratovanja TEŠ-a postala še bolj odvisna od uvoza električne energije, kar bi lahko imelo negativne posledice v primeru nove energetske krize.
Na drugi strani so se oglasili tudi predstavniki organizacije Greenpeace, ki so opozorili na nevarnosti, ki jih prinašajo velike infrastrukturne investicije brez ustreznega premisleka. Poudarili so, da je projekt TEŠ 6 opozorilo pred podobnimi tveganji, ki bi jih lahko prinesla gradnja nove jedrske elektrarne JEK 2.
Opozarjali smo, da je projekt Teš 6 ekonomsko sporen, pozivali smo k uvedbi moratorija, k
pripravi trajnostnega energetskega scenarija in k odstopu države od državnega poroštva. Odziv politike na naše zahteve je bil ničeln. Skupaj s projektom Teš 6 nam je bilo državljankam in državljanom vsiljeno tudi tveganje, ki ga je ta prinašal za državno blagajno. To tveganje smo bili prisiljeni sprejeti in breme nesposobne politike se sedaj prenaša na na državljanke in državljane. Denar, ki ga tako manjka za osnovne družbene sisteme kot so zdravstvo, šolstvo in varovanje okolja, bo sedaj namenjen odpravljanju napak neodogovornih posameznikov in političnih odločevalcev.Greenpeace
[Vir: MMC RTV SLO]; Portal24; Foto: Wikipedia/Petar Milošević