Teš kljub novemu režimu ohranja visoko proizvodnjo elektrike
Termoelektrarna Šoštanj (Teš) kljub preoblikovanju v javno gospodarsko službo, ki od 1. januarja letos zagotavlja toploto za Šaleško dolino, nadaljuje z izdatno proizvodnjo električne energije. Januarja in februarja je bila proizvodnja elektrike le za deset odstotkov manjša kot v enakem obdobju lani, kar kaže, da sprememba režima ni bistveno vplivala na količino soproizvedene električne energije, poroča MMC RTV SLO. V prvih dveh mesecih letos so v Tešu proizvedli 536 gigavatnih ur elektrike in 81 gigavatnih ur toplotne energije, medtem ko je lani v istem obdobju proizvodnja znašala 596 gigavatnih ur elektrike in 78 gigavatnih ur toplote. Soproizvodnji elektrike se namreč ob proizvodnji toplote ni mogoče izogniti, so pojasnili v družbi.
Teš se financira s prodajo toplote, elektrike in energetske sadre, stranskega produkta, ki nastaja pri čiščenju dimnih plinov. Na avkciji 9. januarja letos je Teš prodal 1,11 milijona megavatnih ur električne energije, ki bo proizvedena med februarjem in decembrom, za 117,3 milijona evrov po povprečni ceni 105,70 evra na megavatno uro. Po poročanju MMC RTV Slovenija večino elektrike prodajo prek Borzena na dražbah, del pa neposredno na trgu. Vendar prihodki od prodaje toplote, elektrike in sadre ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov obratovanja, zato bo državno nadomestilo še vedno potrebno.
Okvara v šestem bloku
Teš se je letos soočil tudi z okvaro v šestem bloku. Zaradi oslabitve izolacije enega od navitij generatorja so v Švici kupili nov del v vrednosti več kot treh milijonov evrov. “Napaka je bila diagnosticirana in posledično rotor naročen, še preden je prišlo do opcije, da Teš postane javna gospodarska služba za zagotavljanje toplote,” so dejali v Tešu. Brez zamenjave bi lahko nastala trajna okvara rotorja ali celo statorja, kar bi lahko onemogočilo delovanje bloka 6.
Poleg tega Teš ustvarja prihodke s prodajo energetske sadre. Po poročanju MMC RTV Slovenija so letos v prvih dveh mesecih prodali 25.224 ton sadre, lani pa 107.632 ton. Kupci prihajajo iz Slovenije, Madžarske, Avstrije in Hrvaške, količina sadre pa je odvisna od moči bloka in vsebnosti žvepla v premogu. V preteklosti so razmišljali o gradnji tovarne mavčnih plošč, a se zaradi visokih stroškov in nestabilnosti trga niso odločili za ta korak. Po poročanju MMC RTV Slovenija so v Tešu poudarili, da količine sadre niso večje kot v preteklosti, nekoč pa so jo vgrajevali v pregrado med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom.
Portal24; Foto: Wikipedia/Petar Milošević