Tehnološka podjetja pozivajo EU k ohranitvi prostovoljnega odkrivanja spletnih zlorab otrok
Tehnološka industrija se je združila v podporo predlogu poljskega predsedstva Evropske unije, ki predvideva podaljšanje sedanjega sistema za prostovoljno odkrivanje posnetkov spolne zlorabe otrok na spletnih platformah, obenem pa ohranja zaščito šifriranih komunikacij. Predstavniki tehnoloških podjetij in spletnih platform so države članice, ki trenutno zasedajo v Svetu EU, pozvali, naj preučijo nov kompromisni predlog, katerega cilj je učinkovit boj proti spletnim zlorabam otrok. Omenjen pristop bi omogočil nadaljnjo uporabo naprednih tehnologij, kot sta CSAI Match in PhotoDNA, ki samodejno prepoznavata nezakonite vsebine, kot so žaljive slike, ki krožijo po spletu.
Trenutno spletna podjetja delujejo na podlagi začasne izjeme od zakonodaje EU o e-zasebnosti, ki jim dovoljuje označevanje in poročanje o nezakonitih vsebinah, navaja Euronews. Izjema pa naj bi se iztekla aprila 2026, kar je sprožilo zaskrbljenost v tehnološki industriji. Podjetja zato pozivajo k podaljšanju izjeme v vmesnem obdobju in hkrati k vključitvi trajnih določb v končno zakonodajo. “Podaljšanje je le začasna rešitev, zato močno podpiramo vzpostavitev pravne podlage za prostovoljno odkrivanje, kot jo predlaga poljsko predsedstvo,” so poudarili v skupni izjavi.
Ella Jakubowska, vodja politike pri organizaciji za digitalne pravice EDRi, je za Euronews izrazila prepričanje, da je podaljšanje izjeme skoraj neizogibno. “Glede na to, da so pogajanja med državami članicami še vedno v slepi ulici, zakonodajalci morda ne bodo imeli druge možnosti, kot da podaljšajo sedanje odstopanje,” je dejala. Pogajanja o tem vprašanju potekajo že od leta 2022, pri čemer so se različna predsedstva trudila doseči soglasje, a brez uspeha. Poskusi Češke, Španije, Belgije in Madžarske so namreč propadli. Poljska je zato ubrala nov pristop, ki stavi na prostovoljnost.
Odstop od skeniranja šifriranih komunikacij
Prvotni predlog Evropske komisije iz maja 2022 je vseboval sporne “odredbe o odkrivanju”, ki bi organom omogočile dostop do zasebnih komunikacij, kar je sprožilo burne razprave o zasebnosti. Najnovejši poljski predlog pa te določbe opušča in se osredotoča na prostovoljno odkrivanje, pri čemer bi se strožji ukrepi uporabljali le za platforme, ocenjene kot “visoko tvegane”. S tem se izognejo tudi skeniranju šifriranih komunikacij, kar je bilo ključno vprašanje v razpravah. Storitve, kot so WhatsApp, Signal in Telegram, ki temeljijo na šifriranju od konca do konca, bi tako ostale nedotaknjene.
Emily Slifer iz organizacije Thorn, ki razvija tehnologije za odkrivanje zlorab, je priznala, da prostovoljni sistem ni popoln, a ga vidi kot trenutno najbolj izvedljivo rešitev. “Ko se je leta 2021 prostovoljno odkrivanje ustavilo zaradi pravne negotovosti, se je število poročil o zlorabah zmanjšalo za 58 odstotkov čez noč. Brez tega sistema bi bila prizadevanja za zaščito otrok močno ovirana,” je opozorila. Tudi mednarodna organizacija ECPAT podpira predlog, a poudarja, da bi moral vključevati kombinacijo prostovoljnih in obveznih ukrepov za celovito zaščito.
Pot do končnega dogovora
Zagovorniki zasebnosti so poljski predlog pozdravili kot pomemben korak naprej. Nekdanji evropski poslanec Patrick Breyer je izpostavil, da gre za “preboj pri ohranjanju pravice do zaupne digitalne korespondence”. Kljub temu ECPAT svari pred naraščajočo krizo spletnih zlorab in poziva k hitremu ukrepanju.
Ker soglasja med državami članicami še ni, bo predlog dodatno revidiran na podlagi diplomatskih povratnih informacij. Po dosegu dogovora v Svetu EU se bodo začela medinstitucionalna pogajanja, ki bi lahko končno prinesla rešitev tega perečega vprašanja. Medtem tehnološka podjetja in organizacije za zaščito otrok čakajo na izid, ki bo uravnotežil varnost in zasebnost.
Portal24; Foto: Pixabay