Tapiserija iz Bayeuxa skriva več, kot smo mislili: Potrjena lokacija Haroldovega doma
Arheologi so v angleškem mestu Bosham odkrili dom, ki ga upodablja znamenita tapiserija iz Bayeuxa. Ta srednjeveška umetnina, dolga 68,3 metra, podrobno prikazuje dogodke, ki so vodili do normanske osvojitve Anglije leta 1066, vključno z zadnjimi dnevi kralja Harolda II. in njegovo smrtjo v bitki pri Hastingsu. Nova raziskava, objavljena 9. januarja v The Antiquaries Journal, potrjuje, da je bila Haroldova rezidenca verjetno na mestu, kjer danes stoji 17. stoletja stara stavba.
Tapiserija iz Bayeuxa je ključen vizualni vir srednjeveške zgodovine, a kljub njeni znanosti ohranja številne skrivnosti. Ena izmed njih je bila lokacija Haroldovega doma, ki je na vezenini prikazan dvakrat: enkrat med gostijo pred njegovim odhodom v Normandijo in drugič ob vrnitvi pred bitko. Skupina arheologov, ki jo vodi dr. Duncan Wright z Univerze Newcastle, je s kombinacijo različnih metod uspela identificirati natančno lokacijo te kraljeve palače.
Arheološke metode in dokazi
Ekipa raziskovalcev je uporabila več arheoloških tehnik, vključno s pregledom obstoječih zgradb, georadarskimi analizami in preučevanjem preteklih izkopavanj, piše CNN. Ključen element, ki je pomagal potrditi domneve, je bilo stranišče, odkrito med izkopavanjem leta 2006. Arheologi so šele v zadnjih letih začeli prepoznavati vzorce lokacij sanitarnih prostorov v elitnih anglosaških rezidencah, kar je omogočilo natančnejšo datacijo.
Dodatno potrditev je predstavljala bližina stavbe pomembni anglosaški cerkvi v Boshamu, kar je skladno z običajno prakso, da so bile rezidence najvišjih slojev postavljene blizu verskih objektov. Profesor Oliver Creighton z Univerze Exeter poudarja, da normanska osvojitev Anglije ni le spremenila političnega zemljevida, temveč je močno vplivala tudi na arhitekturno podobo in uničila številne sledove predhodnih vladarjev.
Razkošna palača v središču Boshamu
Haroldova palača v Boshamu je bila ograjeno posestvo, obdano z jarkom, in je vključevala več pomožnih zgradb, kot so hlevi, kuhinje, skladišča in kašče. Med raziskovanjem so arheologi v hiši identificirali tudi nekaj prvotnih srednjeveških elementov, med njimi kamnit zid, ostanke lesenih streh in stopnišče, ki bi lahko izviralo iz starejše stavbe.
»Tapiserija iz Bayeuxa ni le umetniško delo, temveč tudi zgodovinski dokument, ki prikazuje kraje in dogodke s presenetljivo natančnostjo. Zdaj lahko enega od teh krajev potrdimo tudi v resničnem življenju,« je povedal dr. Wright. Njegova ekipa upa, da bo nadaljnja analiza lesa omogočila natančnejšo datacijo nekaterih arhitekturnih elementov in razkrila dodatne informacije o originalni stavbi.
Odkritje v Boshamu ni pomembno le zaradi povezave s tapiserijo iz Bayeuxa, temveč tudi kot vpogled v življenje elit v poznem anglosaškem obdobju. Rory Naismith, profesor zgodnjesrednjeveške angleške zgodovine na Univerzi v Cambridgeu, poudarja, da raziskava ne osvetljuje le Haroldovega življenja, temveč tudi način, kako so ljudje razumeli svojo zgodovino in jo interpretirali skozi umetnost.
»Haroldova palača ni bila edini njegov dom, saj so se člani elite pogosto selili med posestmi. A zaradi svoje velikosti in razkošja je bila verjetno ena najpomembnejših,« je dodal profesor Creighton.
Portal24; Foto: Wikimedia/Université de Caen Normandie · CNRS · ENSICAEN d’après la campagne photographique 2017 de la Fabrique de patrimoines en Normandie.