Svetovni javni dolg dosega rekordne ravni: 92 bilijonov dolarjev
Združeni narodi so v svojem zadnjem poročilu ugotovili, da se bo svetovni javni dolg leta 2022 povzpel na rekordnih 92 bilijonov dolarjev. Vlade po vsem svetu naj bi se še bolj zadolžile, da bi ublažile posledice številnih kriz, s katerimi se soočajo. Porast dolga je bil opažen tako pri domačem kot tudi pri zunanjem dolgu v zadnjih dveh desetletjih. Medtem ko se je bruto domači proizvod (BDP) povečal le za trikrat, se je dolg povečal za več kot petkrat, kažejo podatki poročila ZN.
Generalni sekretar ZN, Antonio Guterres, je izrazil zaskrbljenost glede tega problema. Poudaril je, da čeprav se zdi, da trge to ne moti, ima dolg resne posledice za ljudi. Nekatere najrevnejše države na svetu so prisiljene izbirati med servisiranjem dolga in zadovoljevanjem osnovnih potreb prebivalstva. Po podatkih ZN trenutno 3,3 milijarde ljudi živi v državah, kjer je denar namenjen za obresti večji od tistega, ki se porabi za zdravstvo in izobraževanje.
Med državami v razvoju ima Kitajska najvišji dolg, ki znaša 14 trilijonov dolarjev. Takoj za Kitajsko pa so ZDA s 31 bilijoni dolarjev dolga leta 2022. Velika Britanija, Francija, Italija in Indija se prav tako uvrščajo med najbolj zadolžene države. Skupina držav v razvoju je v zadnjem desetletju doživela hitrejšo rast javnega dolga v primerjavi z razvitim svetom. Slednje pa po mnenju ZN kaže na večjo potrebo po financiranju razvoja. Hkrati pa se soočajo s problemom omejenih alternativnih virov financiranja.
Države v razvoju se izposojajo po veliko višjih obrestnih merah v primerjavi z razvitimi državami. To breme je še težje zaradi omejenega dostopa do financiranja, naraščajočih stroškov izposojanja, devalvacije valute in počasne gospodarske rasti. Strokovnjaki ZN poudarjajo tudi neustrezen in drag dostop do financiranja v mednarodnem finančnem sistemu.
Poleg tega je poročilo izpostavilo, da imajo zasebni upniki, kot so banke in kupci obveznic, kar 62 odstotkov celotnega zunanjega javnega dolga držav v razvoju. ZN pozivajo večstranske posojilodajalce, naj razširijo ukrepe financiranja, in predlagajo Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), naj preneha zaračunavati dodatne provizije državam, ki pogosto uporabljajo njegove kreditne linije.