Evropski komisar za človekove pravice pri Svetu Evrope Michael O’Flaherty je madžarske poslance pozval, naj zavrnejo ali spremenijo predlog zakona o transparentnosti, ki po njegovem mnenju resno ogroža človekove pravice. Predlog zakona, ki ga je v parlament vložila vladajoča stranka Fidesz, cilja na nevladne organizacije in medije, ki prejemajo tuje financiranje, in bi lahko močno omejil njihovo delovanje.
O’Flaherty je v pismu predsedniku parlamenta Lászlóju Kövérju izrazil zaskrbljenost, da zakon omogoča “hude posege v delovanje civilnodružbenih organizacij, do te mere, da bi njihovo nadaljnje delovanje lahko postalo nemogoče”.
Predlog zakona, imenovan “Transparentnost javnega življenja”, je bil v madžarski parlament vložen 13. maja 2025. Omogoča vzpostavitev seznama organizacij, ki prejemajo tuje financiranje in bi lahko bile označene kot grožnja madžarski suverenosti. Te organizacije bi lahko bile podvržene strogim omejitvam ali celo zaprtju.
Kritiki, vključno z nevladnimi organizacijami, pravijo, da zakon predstavlja poskus utišanja neodvisnih glasov pred parlamentarnimi volitvami leta 2026, na katerih se premier Viktor Orbán sooča z izzivom nove opozicijske stranke. O’Flaherty je poudaril, da zakon krši mednarodne standarde človekovih pravic in pozval k njegovi uskladitvi s temi standardi, če naj bi bil sprejet.
Protesti in evropski odziv
Predlog zakona je že sprožil val protestov na Madžarskem, več kot 80 urednikov vodilnih evropskih medijev pa je podpisalo peticijo za njegovo ukinitev. Tudi Evropska komisija je izrazila resne pomisleke in pozvala Madžarsko, naj zakon umakne, sicer grozi z pravnimi ukrepi, saj naj bi kršil načela Evropske unije.
Zakon velja za del Orbánove kampanje “pomladno čiščenje”, ki cilja na opozicijske politike, neodvisne medije in nevladne organizacije, ki jih premier označuje kot “sence vojsko”, financirano iz tujine z namenom spodkopavanja države.
Madžarska se že dlje časa sooča z očitki o eroziji demokracije in pravne države, kar je privedlo do napetosti z Evropsko unijo. Svet Evrope, ustanovljen po drugi svetovni vojni za zaščito človekovih pravic in vladavine prava, je v tem primeru poudaril, da zakon ogroža temeljne svoboščine, kot so svoboda izražanja in združevanja.
Kritiki opozarjajo, da gre za nadaljevanje Orbánovega boja proti neodvisnim institucijam, kar vključuje tudi prejšnje zakone, kot je zakon o zaščiti suverenosti iz leta 2023, ki je prav tako naletel na ostre kritike Evropske komisije in Sveta Evrope. Omenjeni zakon je že privedel do preiskav proti organizacijam, kot sta Transparency International Madžarska in neodvisni medij Atlatszo.
Ana Koren
Foto: Pexels/obrezano