Švedska krepi vojaško prisotnost v Baltskem morju
Premier Ulf Kristersson je na letni varnostni konferenci izjavil, da Švedska ni v vojni, a tudi ne v miru, poroča tiskovna agencija TT. Švedska vlada je sporočila, da bo prispevala k prizadevanjem Nata za povečanje varnosti v Baltskem morju.
Švedska vojska bo v okviru Natovih ukrepov za zaščito podvodne infrastrukture zagotovila do tri vojaške ladje in nadzorno letalo ASC 890, navaja Euronews. Poleg tega bo švedska obalna straža prispevala štiri ladje za nadzor območja, z dodatnimi sedmimi plovili v pripravljenosti. To bo prvič, da Švedska po pridružitvi Natu marca lani prispeva svoje oborožene sile k obrambi in odvračanju zavezništva.
Varnostni ukrepi so posledica vse večje zaskrbljenosti zaradi incidentov v Baltskem morju, ki so vključili poškodbe podvodnih kablov in plinovodov. Decembra je bil na božični dan poškodovan kabel Estlink-2 med Finsko in Estonijo, za kar naj bi bil odgovoren ruski naftni tanker Eagle S. Ladja, ki pluje pod zastavo Cookovih otokov, je bila opisana kot del ruske senčne flote, ki deluje v nasprotju z mednarodnimi sankcijami. Finske oblasti so tanker zasegle, posadka pa je bila aretirana.
Sabotaže podvodne infrastrukture
Incidenti z podvodnimi kabli niso novi. Novembra 2022 sta bila poškodovana dva podatkovna kabla med Finsko in Nemčijo ter med Litvo in Švedsko. Septembra 2022 so eksplozije poškodovale plinovod Severni tok, ki je prenašal plin iz Rusije v Nemčijo. Nemški obrambni minister je navedel, da gre za sabotažo, vendar dokazov o odgovornosti niso predložili.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je konec decembra napovedal okrepitev vojaške prisotnosti v Baltskem morju. Švedska in druge članice zavezništva si prizadevajo zaščititi ključno infrastrukturo pred morebitnimi sabotažami in okrepiti varnost v regiji, ki je zaradi ruske agresije postala strateško občutljiva.
Portal24; Foto: Pixabay/fotografija je simbolna