Študija: Stres je lahko sprožilec intenzivnejšega srbenja
Stres je dolgo veljal za enega glavnih sprožilcev različnih telesnih in duševnih reakcij, nova raziskava medtem nakazuje, da lahko tesnoba neposredno vpliva tudi na kožo. Nedavna študija je pokazala, da lahko psihološki stres povzroči intenzivnejše srbenje, kar odpira nova vprašanja o povezavi med živčnim sistemom in imunskim odzivom telesa.
Raziskava, objavljena v Journal of Allergy and Clinical Immunology, je uporabila laboratorijske miši za preučevanje razmerja med psihološkim stresom in alergijskimi simptomi. Ključna komponenta raziskave so bila protitelesa imunoglobulina E (IgE), ki jih proizvaja imunski sistem kot odgovor na alergen, kot sta cvetni prah ali prah. Kot pojasnjuje Ameriška akademija za alergijsko astmo in imunologijo (AAAAI), ta protitelesa aktivirajo celice, ki sproščajo kemične snovi in tako povzročajo alergijske reakcije.
Med eksperimentom so raziskovalci določeno skupino miši izpostavili stresu, preden so sprožili alergijski odziv v njihovih ušesih. Rezultati so pokazali, da so miši pod stresom izkazovale hujše alergijske simptome v primerjavi s tistimi, ki niso bile izpostavljene stresu, piše Best Life. Posebej izrazito se je pokazalo zmanjšanje protivnetnih makrofagov, pozitivnih na ligand 2 (PD-L2), ki imajo ključno vlogo pri odstranjevanju odmrlih kožnih celic z mesta alergijskega odziva.
Poleg tega so miši pod stresom kazale povišane ravni eozinofilcev – vrste belih krvnih celic, ki jih telo uporablja pri alergijskih reakcijah. Po navedbah Cleveland Clinic je prav povečanje teh celic poslabšalo alergijski odziv pri preučevanih živalih, kar potrjuje tezo, da stres lahko prispeva k poslabšanju kožnih vnetij.
Dolgotrajen vpliv stresa na imunske celice
Študija je pokazala, da stres ne vpliva zgolj na trenutni alergijski odziv, temveč lahko pusti dolgoročne posledice na imunske celice. Dr. Soichiro Yoshikawa, izredni profesor na Univerzi Juntendo in eden izmed avtorjev raziskave, je pojasnil, da so ugotovitve nakazale na pojav, imenovan “spomin na stres”. Ta pojav pomeni, da lahko hudi stres pusti dolgotrajen pečat na imunskih celicah, vpliva na njihovo delovanje in povečuje tveganje za razvoj določenih bolezni.
Druge raziskave potrjujejo povezavo med stresom in srbenjem
Nova odkritja dopolnjujejo predhodne raziskave, ki so prav tako pokazale povezavo med stresom in srbenjem. Študija iz leta 2015 je na primer ugotovila, da se pri ljudeh s kroničnim srbenjem simptomi poslabšajo ob izpostavljenosti stresnim situacijam. S prikazovanjem stresnih slik, kot so prizori reševanja osebe iz ognja ali napad kače, so raziskovalci ugotovili, da se pri posameznikih poveča občutek srbenja.
Nadaljnje raziskave so pokazale, da lahko zdravila proti anksioznosti in nekatere oblike psihoterapije pomagajo pri zmanjšanju srbenja, kar dodatno potrjuje povezavo med duševnim stanjem in telesnimi simptomi.
Raziskovalci so v okviru najnovejše študije prav tako preučili potencialne načine zdravljenja srbenja, povezanega s stresom. Ugotovili so, da je beljakovina CCL24 odgovorna za povečanje eozinofilcev, vendar je uporaba zaviralca kaspaze-1 pokazala obetavne rezultate pri zmanjšanju oteklin in vnetnih procesov pri miših.
Portal24; Foto: Pexels