Študija: Brez uporabe jedrske energije ne bo mogoče doseči konkurenčnih cen elektrike,
Študija svetovalnega podjetja Grant Thornton ugotavlja, da brez jedrske energije v energetski mešanici gospodarstvo in gospodinjstva ne bodo imeli konkurenčnih centrične energije, kar bi lahko vodilo v resno narodnogospodarsko škodo. Študija, ki nosi naslov Ocena ekonomskih in podnebnih učinkov zamud pri izvajanju energetske politike Slovenije, temelji na primerjavi scenarijev iz dveh dokumentov.
Prvi dokument je Strategija razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema, ki so jo lani pripravili v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Ta predstavlja “strokovni konsenz” o prihodnjem razvoju elektroenergetskega sistema. Drugi dokument je Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki je trenutno v postopku posodobitve.
Strategija SAZU ugotavlja, da bi veliko vrzel med pričakovano porabo električne energije do 2050 in proizvodnjo najbolje pokrili z gradnjo nove nuklearke v Krškem (Jek 2) ter uporabo hidroelektrarn, sončne in vetrne energije, biomase in plinskih elektrarn za izravnavanje sistema. Tako bi vrzel, ki bi v najslabšem primeru lahko do 2050 na letni ravni dosegla 19 teravatnih ur. Praktično v celoti bi pokrili in dosegli minimalno uvozno odvisnost.
Dva scenarija
Študija je proučila tudi dva scenarija NEPN-ja za čas po izstopu iz energetske rabe premoga v 2033. Prvi scenarij predvideva nadomestitev izpadle proizvodnje električne energije z obnovljivimi viri (OVE) in energijo iz uvoza (ta bi verjetno večinoma temeljila na plinu in premogu). Drugi scenarij pa poleg OVE vključuje še gradnjo nove nuklearke v Krškem (Jek 2). Ugotovljeno je bilo, da niti drugi scenarij ne pokrije vseh pričakovanih potreb po elektriki v Sloveniji do 2050.
V primeru scenarija SAZU bi se stroškovna cena v slovenskem elektroenergetskem sistemu ustalila pri okoli 80 evrih za megavatno uro. Če bi se uporabljala dražja jedrska tehnologija, bi bila cena za do 10 odstotkov višja. Če bi priključitev Jeka 2 na omrežje zamudila za štiri leta, bi se v tem obdobju cena dvignila za med 40 in 60 evrov.
V primeru scenarijev iz NEPN-ja bi bila do 2050 stroškovna cena v primeru nadomestitve proizvodnje iz Termoelektrarne Šoštanj z OVE-jem in uvozom višja za 50 evrov. V primeru vključitve nove nuklearke v Krškem pa za 30 evrov. Končna cena za odjemalce bi bila po scenarijih NEPN-ja lahko v primeru uporabe le OVE-ja z uvozom energije do 2050 gede na scenarij SAZU višja za okoli 100 evrov ali več kot 50 odstotkov, ob vključitvi Jek 2 pa za približno pol manj.
Ugotovitve študije
Študija ugotavlja, da bi že štiriletna zamuda pri dokončanju Jek 2 v primeru scenarija SAZU-ja povzročila kumulativno za 2,5 milijarde evrov dodatnih stroškov za gospodarstvo in prebivalstvo. V primeru strategije NEPN-ja s kombinacijo OVE-ja in jedrske energije bi bili dodatni stroški glede na scenarij SAZU-ja brez zamud do 2050 kumulativno višji za 10 milijard evrov, v primeru uporabe le OVE-ja in pokrivanja manjkajoče energije z uvozom pa bi dosegli 20 milijard evrov.
Jože P. Damijan iz družbe Grant Thornton je poudaril, da je edina pot do resnega razogljičenja elektroenergetskega sistema zamenjava elektrike iz premoga z elektriko iz jedrske energije ob uporabi hidro energije in ostalih OVE-je. Po scenariju SAZU bi izpuste toplotnih plinov do 2050 lahko zmanjšali za 60 odstotkov, v vseh ostalih scenarijih bi bilo zmanjšanje manj izrazito. Če bi nadomestili le z domačimi OVE-ji in z uvozom, bi zmanjšanje doseglo 35 odstotkov.
Več OVE-jev še ne pomeni razogličenja
Damijan je poudaril, da več OVE-jev v energetski mešanici še ne pomeni razogljičenja, saj pravo razogljičenje zahteva uporabo jedrske energije. Energija je danes ključna za gospodarski razvoj, zato je zanesljiva oskrba s cenovno dostopno elektriko ob sočasnem razogljičenju možna le s pravo kombinacijo virov, ki so zanesljivi in imajo nizko lastno ceno. Po Damijanovem mnenju je takšen vir predvsem jedrska energija.
V nasprotnem primeru se boji deindustrializacije, kar bi imelo negativne uč na BDP. Že ob 10-odstotnem zmanjšanju proizvodnje bi lahko BDP padel za dva odstotka, vu selitve proizvodnje v druge dele sveta pa bi se ta učinek še povečal.
Generalna direktorica GZS-ja Vesna Nahtigal je povedala, da je študija potrdila njihove skrbi glede visokih cen energije za industrijsko proizvodnjo. Želi si, da bi bila študija podlaga za nadaljevanje pogovorov z odločevalci v okviru strateškega sveta za energetski prehod, da bi jo vključili v NEPN in da bi gospodarstvo dobilo jasno sliko, kaj lahko pričakuje na področju oskrbe z energijo. Nahtigal je poudarila, da želi biti gospodarstvo enakovreden partner v teh pogovorih in da podpira pravo mešanico vseh sodobnih virov, vključno z jedrsko energijo in OVE-ji.